Devet opravil na vrtu, ki jih velja postoriti, preden pride prva jesenska ohladitev

Konec avgusta in začetek septembra sta na vrtu pomembnejša, kot se zdi na prvi pogled. Vrtičkarji lahko prav v tem obdobju z nekaj pravočasnimi opravili zaščitijo pridelek, pripravijo rastline na hladnejše noči in si olajšajo delo v jeseni. Največ pozornosti potrebujejo paradižnik, paprika, bučke, zelišča, trajnice in prazne grede, saj se lahko razmere po prvih izrazitejših ohladitvah hitro spremenijo.

Čeprav je čez dan še poletno toplo, se noči že daljšajo, jutranja rosa ostaja na listih dlje, tla pa se počasneje sušijo. Prav zato avgustovski vrt ne potrebuje več povsem enake oskrbe kot julija. Nekatera opravila je smiselno opraviti še pred prvim hladnejšim obdobjem, druga pa lahko počakajo do prave jeseni.

Vrt pred jesenjo

Najprej poskrbite za rastline, ki še vedno rodijo

Največ škode lahko povzroči čakanje pri rastlinah, ki imajo na sebi še veliko nedozorelih plodov. Cilj poznega poletja ni več bujna rast, temveč predvsem dozorevanje obstoječega pridelka.

1. Paradižniku odstranite nove vrhove in odvečne poganjke

Konec avgusta novi cvetovi paradižnika pogosto nimajo več dovolj časa, da bi iz njih nastali povsem zreli plodovi. Rastlina pa zanje kljub temu porablja energijo.

Smiselno je odstraniti vrh glavnega poganjka in večje zalistnike, posebej pri visokih sortah. S tem rastline ne ustavimo čez noč, temveč jo spodbudimo, da več hranil preusmeri v že razvite paradižnike.

Listov ne odstranjujte pretirano. Zdravo listje še vedno sodeluje pri fotosintezi in pomaga pri dozorevanju. Odstranite predvsem rumene, poškodovane in tiste liste, ki se dotikajo tal.

2. Papriko in jajčevce razbremenite novih cvetov

Podobno velja za papriko in jajčevce. Manjši plodovi se lahko ob toplem septembru še lepo razvijejo, medtem ko iz povsem novih cvetov pogosto ne bo več kakovostnega pridelka.

Na rastlini zato pustite predvsem dobro razvite plodove. Pri zelo obremenjenih rastlinah lahko odstranite najpoznejše cvetove ter drobne, očitno zaostale plodove. Tak poseg je posebej smiseln na vrtovih, kjer se prve hladne noči pojavljajo že zgodaj septembra.

3. Bučke, kumare in fižol obirajte pogosteje

Pozno poleti se rast rastlin postopno upočasnjuje. Redno obiranje zato postane še pomembnejše.

Velika bučka ali prezrela kumara rastlini odvzemata energijo, ki bi jo sicer lahko namenila nastavljanju novih plodov. Fižol je priporočljivo obirati, še preden stroki postanejo vlaknasti.

Pridelek preglejte vsakih nekaj dni. Obenem odstranite gnile ali poškodovane plodove, saj se v hladnejših in bolj vlažnih nočeh na njih hitreje razvijejo bolezni.

Voda in tla jeseni zahtevajo drugačen pristop

Ena pogostejših napak ob koncu poletja je, da vrt zalivamo enako kot v največji julijski vročini. Potrebe rastlin se s krajšanjem dneva začnejo spreminjati.

4. Zalivanje postopoma prilagodite hladnejšim nočem

Če so tla zjutraj še vedno vlažna, dodatno zalivanje ni potrebno samo zato, ker smo ga bili vajeni vsak večer.

Bolje je zalivati redkeje in temeljiteje. Voda naj doseže globlje plasti tal, kjer so korenine. Površinsko vsakodnevno močenje pogosto spodbuja plitvejši koreninski sistem in ustvarja ugodne razmere za bolezni.

Pozno poleti je še posebej priporočljivo jutranje zalivanje. Listi in površina tal imajo tako dovolj časa, da se pred večerom posušijo.

5. Osvežite zastirko, vendar z njo ne pretiravajte

Zastirka iz slame, pokošene trave ali drugega primernega organskega materiala še vedno pomaga ohranjati enakomerno vlažnost tal. Ščiti tudi pred močnimi temperaturnimi nihanji.

Debela plast mokrega materiala pa lahko ob hladnejših nočeh postane zatočišče za polže in zadržuje preveč vlage tik ob rastlinah.

Staro, razkrajajočo se zastirko pregledajte. Če je zbita ali plesniva, jo delno odstranite in nadomestite s tanjšo, zračno plastjo.

6. Praznih gred ne puščajte golih

Po pobiranju čebule, krompirja, zgodnjega fižola ali drugih poletnih vrtnin pogosto ostanejo prazne površine. Gola zemlja je bolj izpostavljena izsuševanju, močnemu dežju in zapleveljenosti.

Na takšne grede lahko posejete rastline za zeleno gnojenje ali hitro rastočo jesensko zelenjavo. Motovilec, špinača in nekatere solate imajo še dovolj časa za razvoj.

Druga možnost je, da zemljo prekrijete s kompostom in tanko plastjo zastirke. Globoko prekopavanje v tem obdobju večinoma ni potrebno.

Bazilika na vrtu

Pred prvo ohladitvijo pripravite tudi preostanek vrta

Vrt niso samo gredice s paradižnikom. Konec poletja je primeren tudi za manjša opravila, ki jih med glavno sezono pogosto odlagamo.

7. Zelišča pravočasno poberite in shranite

Bazilika je ena prvih rastlin, ki ji izrazitejša ohladitev ne ustreza. Že temperature precej nad lediščem lahko ustavijo njeno rast in poškodujejo občutljive liste.

Večje količine bazilike zato porabite za pesto, zamrznite ali posušite še pred hladnimi nočmi. Enako lahko naredite z meto, meliso, origanom in drugimi zelišči, če želite ustvariti zalogo za zimo.

Trajna sredozemska zelišča, kot sta rožmarin in žajbelj, še ne potrebujejo močne rezi. Preveč pozno obrezovanje lahko spodbudi novo, občutljivo rast.

PREBERI ŠE: Avgust na vrtu ni mesec počitka: 5 opravil odloča o jesenskem pridelku

8. Odstranite obolele liste in rastlinske ostanke

Jeseni postanejo mokri listi, poškodovani plodovi in odmrli deli rastlin idealno okolje za razvoj glivičnih bolezni.

Posebej redno pregledujte paradižnik, kumare, buče in vrtnice. Obolele dele odstranite takoj, še preden začnejo razpadati.

Močno okuženega materiala ni priporočljivo dodajati na običajen domači kompost, če ta ne dosega dovolj visokih temperatur. Zdravi rastlinski ostanki pa so odlična surovina za kompostiranje.

9. Pripravite zaščito, preden jo dejansko potrebujete

Vrtna koprena, manjši tunel ali kos primernega zaščitnega materiala lahko v septembru podaljšajo sezono za več tednov.

Ni treba prekrivati vrta že ob prvem hladnem jutru. Smiselno pa je preveriti, ali imate zaščito pripravljeno in ali lahko hitro prekrijete papriko, solato, baziliko ali druge občutljive rastline.

Enako velja za rastline v loncih. Posode z baziliko, čilijem ali občutljivejšimi zelišči lahko pravočasno prestavite bliže hiši, pod nadstrešek ali na mesto, kjer jih ponoči manj ohlaja.

Pozno poletje tako ni čas za veliko pospravljanje vrta, temveč za nekaj premišljenih prilagoditev. Rastline še vedno potrebujejo toploto, svetlobo in vodo, vendar se njihov ritem že spreminja. Tistih nekaj opravil, ki jih opravimo še pred prvo izrazitejšo jesensko ohladitvijo, lahko pomeni več dozorelega pridelka, manj bolezni in precej manj dela v naslednjih tednih.

Poln vrt bučk, fižola in paradižnika? Porabite jih, preden začnejo propadati

Najboljši čas za zalivanje vrta poleti ni vedno zvečer, jutro pa ima pomembno prednost

Kdaj pobrati kumare z vrta? Ne čakajte, da zrastejo čim večje

Objava Devet opravil na vrtu, ki jih velja postoriti, preden pride prva jesenska ohladitev se je pojavila na Vse za moj dan.