Desetletje protipravnega odločanja v Gen-I in priprava terena za tajkunsko privatizacijo

Poslovanje Gen-I je že leta sporno; šepeta se, da gre pri državnem energetskem gigantu tako za zlorabo monopolnega položaja kot davkoplačevalskega denarja. V ozadju zapletene lastniške strukture, kjer se prepletajo različni lastniki in deleži podjetja GEN-I, se skriva bistveno pravno vprašanje: kdo podjetje v resnici obvladuje in – še pomembneje – ali je trenutna ureditev sploh skladna z zakonom? Pravna analiza, objavljena na portalu Zanima.me, ugotavlja, da je Gen-I nekakšna lastniška Potemkinova vas, ki jo za fasado legitimnosti upravlja skupina oligarhov.

Podjetje GEN-I je formalno v polovični lasti družbe GEN energija, ki je v stoodstotni lasti države, ter družbe GEN-EL. A tu se zadeva zaplete: GEN-EL je namreč v polovici lasti GEN-I. Gre za tako imenovano krožno lastništvo, kjer se podjetji medsebojno lastniško prepletata. Kot izhaja iz dokumentov, vključno z družbeno pogodbo, potrjeno pri notarki Barbari Andrič Velkovrh, naj bi bila oba lastnika enakovredna in brez možnosti, da bi eden obvladoval drugega. Takšne korporativne strukture so sicer dovoljene (podobno strukturo sta nekaj časa imeli družbi Porsche in Volkswagen), a vprašanje je, zakaj se sploh oblikujejo.

V tem primeru je na papirju vse uravnoteženo. Oba družbenika imata 50 odstotkov deleža, dobiček se deli na pol, nadzorni svet je sestavljen paritetno, ključne odločitve pa se sprejemajo soglasno. Družbena pogodba celo izrecno določa, da upravljanje poteka “brez možnosti obvladovanja družbe s strani posameznega družbenika”. A prav tu se pojavi ključni pravni zaplet.

Predsednik vlade Robert Golob še kot predsednik Gen-I. (Foto:Žiga Živulović jr./Bobo)7

Kaj pravi ZGD?

Slovenski Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) v 554. členu določa omejitve za podjetja, ki so medsebojno lastniško povezana. Če dve družbi držita deleže druga v drugi, nobena ne sme uveljavljati več kot 25 odstotkov glasovalnih pravic v drugi. Namen tega pravila je preprečiti, da bi se vodstva podjetij izognila nadzoru lastnikov in si medsebojno utrjevala položaj.

Ključno je, da gre za prisilno – torej kogentno – pravilo. To pomeni, da ga družbeniki ne morejo izključiti ali spremeniti z medsebojnim dogovorom, četudi bi to zapisali v družbeno pogodbo.

Ko to pravilo uporabimo na primeru GEN-I in GEN-EL, postane slika precej drugačna od tiste, ki jo prikazuje formalna ureditev. Čeprav ima GEN-EL 50-odstotni delež v GEN-I, lahko dejansko glasuje le z največ 25 odstotki. Preostali delež je pravno »zamrznjen« in ne šteje pri odločanju.

Foto: Bobo

To ima pomembne posledice. Na skupščini GEN-I tako v resnici ni na voljo 100 odstotkov glasov, ampak le 75. V takem razmerju ima GEN energija s svojimi 50 odstotki dejansko kar dve tretjini glasovalne moči. To pomeni stabilno in trajno večino, ki izhaja neposredno iz zakona, ne iz dogovora med družbeniki.

Je družbena pogodba celo nična?

Takšno stanje odpira še eno pomembno vprašanje: veljavnost družbene pogodbe. Če ta vsebuje določbe, ki so v nasprotju s prisilnimi zakonskimi pravili, so te določbe lahko nične. To velja zlasti za dele, ki omogočajo večji vpliv GEN-EL, kot ga zakon dopušča, ali ki predpostavljajo popolno enakopravnost obeh družbenikov.

Paradoks celotne zgodbe je očiten. Struktura, ki je bila očitno zasnovana z namenom uravnoteženja moči in preprečevanja državnega nadzora, se zaradi zakonskih pravil obrne ravno v nasprotno smer. Zakon namreč sam vzpostavi prevlado poslovodstva, ne glede na to, kaj piše v pogodbi.

Gre za pripravo na tajkunsko privatizacijo?

Analiza jasno kaže naslednje: v Gen-I obstaja struktura, ki lahko v praksi oslabi neposreden nadzor države; obstaja tveganje, da ima poslovodstvo več dejanskega vpliva, kot bi ga smelo imeti po zakonu; takšna situacija pa je lahko problematična z vidika upravljanja in nadzora. To so dejstva, s katerimi se bodo morali spopasti pravniki in tožilci.

Je Golob s svojimi Gen-I-alci Gen-I pripravljal na tajkunsko privatizacijo? Vir: STA

Naslednje pomembno vprašanje v tej enačbi pa je: ali je poslovodstvo prek tega instrumenta zlorabljalo sredstva državnega podjetja? Kaj se je zgodilo z gotovinskimi nakazili na srbsko podružnico Gen-I, ki jih je dvigoval Martin Berishaj? Bodo Robert Golob in druščina izpeljali tajkunsko privatizacijo, kakršne so konec devetdesetih in v začetku dvatisočih izvajali prvi nacionalno-interesni tajkuni iz Kučanovega “Foruma 21”? Ključno vprašanje je naslednje: je trenutna struktura podjetja taka, da izrinja državo, oz. posredno davkoplačevalce ter daje preferenco ozkemu krogu Gen-I-alcev zbranih okrog Roberta Goloba?

Vsa ta vprašanja bodo dobila svoj epilog po volitvah, ko bo Robert Golob le še navaden civilist, ne pa človek, ki obvladuje celoten aparat represije v državi, podobno kot Aleksander Lukašenko in Vladimir Putin.

Pravna-analiza-Gen-I

I. K.