Demenca ni neizogiben del staranja, veliko lahko naredimo že danes

Sprehod, pogovor s prijateljem, učenje novih spretnosti in urejen krvni tlak imajo nekaj skupnega – lahko prispevajo k ohranjanju zdravja možganov. Demenca ni neizogibna posledica staranja, tveganje zanjo pa lahko zmanjšujemo skozi vse življenje. Strokovnjaki ocenjujejo, da bi bilo mogoče z obravnavo spremenljivih dejavnikov tveganja preprečiti ali odložiti približno 45 odstotkov primerov demence na ravni prebivalstva. To sicer ne pomeni, da lahko bolezen pri posamezniku zanesljivo preprečimo.

Demenca je več kot pozabljivost

Demenca je skupno poimenovanje za stanje, ki ga povzročajo različne bolezni in poškodbe možganov. Prizadene spomin, mišljenje, sporazumevanje in sposobnost opravljanja vsakodnevnih nalog. Najpogostejši vzrok je Alzheimerjeva bolezen, ki predstavlja približno 60 do 70 odstotkov primerov.

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je leta 2021 z demenco živelo približno 57 milijonov ljudi, vsako leto pa se pojavi skoraj deset milijonov novih primerov. Čeprav je pogostejša po 65. letu, ni običajen ali neizogiben del staranja.

Med opozorilnimi znaki so ponavljajoče se pozabljanje nedavnih dogodkov, težave pri znanih opravilih, izgubljanje v domačem okolju in težave pri iskanju besed. Pojavijo se lahko tudi spremembe razpoloženja in vedenja. Če takšne težave vztrajajo, se stopnjujejo ali ovirajo vsakdanje življenje, je pomemben pogovor z osebnim zdravnikom.

Gibanje naj postane del vsakdana

WHO med ukrepi za zmanjševanje tveganja izpostavlja redno telesno dejavnost. Pomembno je tudi opuščanje kajenja, zmanjšanje uživanja alkohola in zdravo prehranjevanje.

Za začetek ni treba povsem spremeniti dnevnega urnika. Priložnost za gibanje je lahko pot v trgovino peš, sprehod po bližnjem parku ali vključitev v skupinsko vadbo. Izberimo dejavnost, ki nam ustreza in jo lahko prilagodimo svojim zmožnostim.

Ostanimo povezani in radovedni

Druženje in miselna dejavnost sta prav tako del priporočil WHO. Pogovori, učenje in sodelovanje v skupnosti ponujajo priložnosti, da ostajamo dejavni in povezani z drugimi.

V domačem kraju lahko poiščemo bralni krožek, ustvarjalno delavnico, pevski zbor ali prostovoljsko dejavnost. Tudi obisk knjižnice, učenje tujega jezika ali družabna igra s prijatelji so načini, kako v vsakdan vnesti nove izzive. Skupen sprehod pa združi gibanje in druženje.

Ne pozabimo na krvni tlak, sluh in vid

Zmanjševanje tveganja vključuje tudi obravnavo visokega krvnega tlaka, sladkorne bolezni in povišanega holesterola. Zato so pomembni dogovorjeni pregledi in zdravljenje po navodilih zdravnika. WHO med možnostmi navaja tudi uporabo slušnih aparatov pri izgubi sluha.

Strokovnjaki med spremenljive dejavnike tveganja uvrščajo še nezdravljeno izgubo vida, depresijo in poškodbe glave. Skrb za možgane zato vključuje tudi pravočasno iskanje pomoči ob težavah z vidom ali duševnim zdravjem ter preprečevanje poškodb.

Prehranska dopolnila niso zagotovilo za boljši spomin

WHO za preprečevanje kognitivnega upada oziroma demence pri ljudeh brez ugotovljenega pomanjkanja ne priporoča dodajanja vitaminov B in E, omega-3 ter multivitaminskih in mineralnih pripravkov. Dokazov o koristih, ki bi upravičili takšno uporabo, ni dovolj.

Za zdravje možganov je smiselno skrbeti celovito in dolgoročno. Pri tem odgovornost ni le na posamezniku. Dostopna zdravstvena oskrba, možnosti za druženje in gibanje ter čistejši zrak so pomembni tudi na ravni lokalne skupnosti. Zdrave navade lahko zmanjšajo tveganje, ne morejo pa zagotoviti, da človek ne bo zbolel.

Vir: ekodežela in WHO

The post Demenca ni neizogiben del staranja, veliko lahko naredimo že danes appeared first on domžalec.si.