Delo na črno – Kaj vam grozi in koga največkrat dobijo?

4 hours ago 4
ARTICLE AD

Delo na črno je v Sloveniji prepovedano. Kljub temu Finančna uprava RS (FURS) vsako leto odkrije več sto primerov kršitev. Kdo so najpogostejši kršitelji? Kaj vam grozi, če ste med njimi? In kako inšpektorji sploh ugotovijo, da nekdo dela na črno?

Kaj je delo na črno?

Delo na črno pomeni, da nekdo opravlja delo brez prijave, brez pogodbe in brez plačila davkov ter prispevkov. Gre lahko za fizične osebe, samozaposlene ali podjetja.

Najpogostejši primeri dela na črno:

  • delo brez prijave v socialna zavarovanja,
  • opravljanje dejavnosti brez registracije,
  • delavec redno dela, a ni prijavljen nikjer.

Kdo je odgovoren?

Odgovorni so tako tisti, ki delo na črno opravljajo, kot tudi tisti, ki jim to omogočijo ali jih zaposlijo mimo sistema.

Največ primerov FURS zazna pri:

  • gradbenih delavcih,
  • gostinskih lokalih,
  • čistilnih servisih,
  • zasebnih inštruktorjih ali varuškah brez registracije.
Delo na črno od doma.Foto: Delo od doma Vir: Freepik

Kakšne so kazni za delo na črno?

Kazni so visoke – in se lahko hitro povzpnejo.

Za posameznika: od 1.500 do 26.000 evrov
Za podjetje: od 2.600 do 50.000 evrov

Poleg tega lahko FURS:

  • izreče prepoved opravljanja dejavnosti,
  • zahteva nadzor nad poslovanjem,
  • zahteva vračilo vseh neupravičeno prejetih sredstev in nadomestil.

Kako inšpektorji ugotovijo kršitev?

Najpogosteje na podlagi prijave – bodisi od nezadovoljnih strank, bivših sodelavcev ali konkurence. Včasih tudi po naključju, z rednimi terenskimi nadzori.

Tipični znaki dela na črno:

  • delavec nima pogodbe ali prijave v zavarovanje,
  • ni računa za opravljeno storitev,
  • plačilo poteka z gotovino, brez sledi.
Pregledovanje dokumentov - delo na črno.Foto: Pregledovanje dokumentov Vir: Canva

Kdaj je delo na črno najpogostejše?

Največ kršitev se zgodi v poletnih mesecih in med sezonskimi deli, ko je povpraševanje po delovni sili večje, nadzor pa težji.

Pogosti primeri:

  • pomoč na prireditvah brez prijave,
  • strežba v lokalih brez pogodbe,
  • ponavljajoča se pomoč pri dejavnostih, ki niso nikjer prijavljene.

Zakaj je to problem?

Delo na črno škoduje vsem – tako državi kot posamezniku.

  • zmanjšuje prihodke v proračun,
  • spodbuja nelojalno konkurenco,
  • delavcu odvzema pravice, kot so bolniška, pokojnina, zavarovanje in varnost pri delu

Delo na črno ni le manjša kršitev, gre za resno pravno tveganje. Če niste prepričani, ali je vaše delo prijavljeno pravilno, se čim prej posvetujte z davčnim svetovalcem ali kontaktirajte FURS.

Kratkoročni zaslužek na črno lahko pomeni dolgoročne posledice – tudi do desetletnega izbrisa pravic, visokih kazni in izgube zaupanja.

Napisal: K. J.

Viri:

  • Finančna uprava RS
  • Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno
  • Portal eUprava
  • Odvetniška zbornica Slovenije
  • Gospodarska zbornica Slovenije

The post Delo na črno – Kaj vam grozi in koga največkrat dobijo? first appeared on NaDlani.si.

Read Entire Article