Delo kot vladna reklama

“Tudi danes je v nekdanjem časopisu Delo glavni naslov reklama za vlado. Tovrstne korupcije, jaz tebi prijazne naslove, ti meni anekse, seveda nihče ne preganja”, na družabnem omrežju X v zvezi s sobotno izdajo Dela izpostavlja nekdanji minister in profesor dr. Žiga Turk.

Na naslovnici Dela se je namreč znašel prispevek o tem, kako minister aktualne vlade Luka Mesec po sestanku z delodajalci vztraja, da mora minimalna plača leta 2026 doseči 1000 evrov neto. Le-tega so opremili še z všečnim naslovom “Minimalna plača vse bližje 1000 evrom neto”, kar vlado še dodatno predstavlja v pozitivni luči, in sicer v smislu, da gara za izboljšanje položaja najranljivejših v naši družbi, čeprav je znano, da je že sama ideja o višji plači privlačna sama po sebi.

S takšnim poročanjem se seveda poskuša ljudi odvrniti od razmišljanja, da gre tukaj pravzaprav za vlado, ki je ob nastopu mandata z ukinitvijo Janševe mini davčne reforme vsem znižala neto plače, povrhu pa ljudem in gospodarstvu naložila še dodatne stroške, kar osebni dohodek še dodatno niža. Ni pa za pozabiti na podatek, ki so ga nedavno v luči petkovih pogajanj izpostavili pri Gospodarski zbornici Slovenije – in sicer da bi letošnja neto minimalna plača brez dodatnih vladnih omejitev že presegla 1.000 evrov! “Če aktualna vlada ne bi spreminjala zakona o dohodnini, ki je začel veljati s 1. januarjem 2023, uvedla obveznega zdravstvenega prispevka in prispevka za dolgotrajno oskrbo, ki vsi po vrsti negativno vplivajo na neto minimalno plačo, bi ta že za leto 2025 znašala 995 evrov. Posledično bi znašala neto minimalna plača za leto 2026, če bi se bruto plača uskladila zgolj z inflacijo, 1.022 evrov,” so namreč razkrili.

Direktor Dela d.o.o. Stojan Petrič (Foto: Bobo)

To, da Delo poroča všečno vladi, pa marsikoga ne preseneča, znano je namreč, da je ob koncu leta Dars za sanacijo zahodne cevi karavanškega predora izbral konzorcij družb (Kolektor CGP, Gorenjska gradbena družba in Kolektor Koling) v lasti Stojana Petriča, ki je hkrati tudi lastnik Dela. Ko se je izvedelo za posel v vrednosti 82,496 milijona, se je marsikdo pričel spraševati, če je k sklenitvi le-tega pripomoglo, da so premierjevi soprogi pred tem ponudili mesto kolumnistke Delove priloge OnaPlus. Nedvomno ta ponudba ni škodila k krepitvi dobrih odnosov z vladajočimi, so pa takšne povezave, ko lastnik medija posluje z državnimi podjetji, nedvomno slaba novica za uredniško neodvisnost vsakega medija, v takšnem primeru namreč obstaja velika možnost vplivanja na to, da konkretni medij poroča všečno o tistih, ki imajo v rokah vzvode moči. Mediji se namreč pretvorijo v promotorja oblasti, namesto da bi le-to nadzirali. Sicer pa kaj o tem menijo ljudje, kažejo primeri komentarjev, ki so se pojavili na omrežju X: “Lastnikom medijev prepovedat poslovanje z državo.”; “Forenzično bo treba po volitvah pregledati prilive Dela.”; “Še slika ministra na prvi strani pa smo kot v kakem socializmu”.

S. K.