Delni lunin mrk bo 28. avgusta obarval Luno rjavo: kdaj ga bomo videli v Sloveniji?

Prebivalce Slovenije čaka v petek, 28. avgusta 2026, izrazit delni lunin mrk, med katerim bo Zemljina senca prekrila skoraj celoten Lunin disk. Pojav bomo lahko spremljali v zgodnjih jutranjih urah, vendar bo Luna proti najzanimivejšemu delu mrka že zelo nizko nad zahodnim obzorjem. Za dober pogled bo zato pomembnejša prava lokacija kot draga astronomska oprema.

Gre za izjemno globok delni mrk. Na svetovni ravni bo 96,2 odstotka Luninega premera seglo v temni del Zemljine sence, zato bo prizor na prvi pogled spominjal skoraj na popolni lunin mrk. Velik del Lune lahko dobi temno rjavo, bakreno ali rdečkasto barvo, medtem ko bo ob robu ostal svetlejši pas.

28. avgusta prihaja delni Lunin mrk

Mrk se bo pri nas začel sredi noči

Prva, precej neopazna faza se bo začela ob 3.23 po srednjeevropskem poletnem času, ko bo Luna vstopila v Zemljino polsenco. Svetlost Lunine površine se takrat zmanjšuje zelo počasi, zato spremembe s prostim očesom sprva skoraj ni mogoče zaznati.

Precej bolj zanimivo bo od 4.33, ko se začne delni mrk. Takrat bo temna Zemljina senca začela vidno prekrivati Luno. Z vsako minuto bo njen osvetljeni del manjši, kontrast med svetlim in zasenčenim delom pa izrazitejši.

Svetovni maksimum mrka nastopi okoli 6.12 zjutraj. Za Novo mesto Timeanddate navaja začetek pojava ob 3.23 in najizrazitejšo lokalno fazo okoli 6.12. Del mrka po tem trenutku zaradi zahoda Lune iz Slovenije ne bo več viden.

Najbolj zanimive bodo zadnje minute pred zahodom Lune

Prav obdobje okoli šeste ure utegne ponuditi najbolj nenavaden prizor. Luna bo že močno zatemnjena, hkrati pa bo visela nizko nad obzorjem. To pomeni, da jo bodo hitro skrili hribi, drevesa, hiše ali drugi objekti.

V Ljubljani bo mrk prav tako viden v zgodnjih jutranjih urah, vendar lokalne razmere pomenijo, da celotne delne faze ne bo mogoče spremljati. Vzhodnejši kraji imajo zaradi nekoliko zgodnejšega zahoda Lune še nekoliko zahtevnejše pogoje.

Najpomembnejše informacije:

Delni lunin mrk bo v Sloveniji viden v petek, 28. avgusta 2026, v zgodnjih jutranjih urah.

Polsenčna faza se začne okoli 3.24, delni mrk ob 4.34, največja faza pa nastopi okoli 6.13. Takrat bo v Zemljini senci kar 96,2 odstotka Luninega premera.

Za opazovanje izberite lokacijo z odprtim pogledom proti zahodu, saj bo Luna ob vrhuncu že zelo nizko nad obzorjem. Za ogled ne potrebujete zaščitnih očal.

Kje v Sloveniji poiskati najboljši pogled?

Tokrat ni najpomembneje, da se odpeljemo čim dlje od mestnih luči. Ključna bo odprta zahodna stran neba.

Primerna so nekoliko višje ležeča območja, odprti travniki in razgledne točke, s katerih proti zahodu ni bližnjih hribov ali dreves. V kotlinah in dolinah se lahko zgodi, da bo Luna za lokalnim reliefom izginila precej prej, kot bi zašla pod matematično obzorje.

Opazovalec na ravnini z odprtim pogledom ima zato lahko precej boljše pogoje kot nekdo na sicer temni, vendar z gozdom obdani lokaciji.

Daljnogled lahko pokaže precej več podrobnosti

Za ogled luninega mrka ne potrebujemo zaščitnih očal ali posebnih filtrov. Za razliko od Sončevega mrka je pogled proti Luni varen tudi s prostim očesom.

Že običajen daljnogled pa lahko prizor močno izboljša. Lepše bodo vidne razlike med svetlim in zasenčenim delom Lunine površine, predvsem pa počasno napredovanje roba Zemljine sence prek kraterjev.

Fotografiranje bo zaradi nizke lege Lune zanimivo tudi z vidika kompozicije. V kader bo mogoče vključiti drevesa, cerkveni zvonik, hrib ali drugo značilno silhueto na obzorju.

Zakaj Luna med mrkom postane rjava ali rdečkasta?

Lunin mrk nastane, ko se Zemlja znajde med Soncem in polno Luno, zato njen naravni satelit preide skozi Zemljino senco. Najtemnejši del te sence imenujemo umbra.

Luna kljub temu ne izgine popolnoma. Del Sončeve svetlobe potuje skozi Zemljino atmosfero, kjer se krajše valovne dolžine svetlobe močneje razpršijo. Do Lune zato pride predvsem bolj rdečkast del svetlobe.

Barva ni pri vsakem mrku enaka. Luna je lahko oranžna, bakrena, opečnato rjava ali precej temna. Na videz vplivajo tudi razmere v Zemljinem ozračju.

Pri avgustovskem mrku bo posebej zanimiv kontrast, saj bo majhen del Luninega roba ostal zunaj najtemnejše Zemljine sence, večina površine pa bo močno zatemnjena.

Avgust 2026 je za ljubitelje neba posebno bogat

Avgust je letos postregel z nenavadno zgoščenim nizom astronomskih dogodkov. 12. avgusta je Evropo prečkal Sončev mrk, ki je bil iz Slovenije viden kot delni, le dan pozneje pa je sledil vrhunec Perzeidov. Mesec bo zdaj sklenil še skoraj popolni delni lunin mrk.

Za ogled 28. avgusta bo največ pomenilo vreme. Če bo nebo jasno, je vredno vstati nekoliko prej in poiskati kraj z odprtim pogledom proti zahodu že pred 5. uro. Čakanje do 6.12 je lahko prepozno, saj bo Luna takrat ponekod zaradi reliefa že izginila.

Tokratni prizor bo zato nekoliko drugačen od klasičnega večernega opazovanja Lune. Najlepši del predstave se bo odvijal tik pred jutrom, nizko nad obzorjem in v času, ko se bo nočno nebo že počasi začelo svetliti.

Rolkar med popolnim Sončevim mrkom naredil trik – posnetek je obkrožil svet

Kdaj bo naslednji sončni mrk v Sloveniji? Nova priložnost že leta 2027

Takole je bil iz Slovenije videti sončni mrk 12. avgusta 2026 (FOTO)

Objava Delni lunin mrk bo 28. avgusta obarval Luno rjavo: kdaj ga bomo videli v Sloveniji? se je pojavila na Vse za moj dan.