Delež kmetijskih površin v Sloveniji se je znova zmanjšal

Bruto bilančni presežek dušika na kmetijskih zemljiščih v uporabi je znašal 31 kilogramov na hektar, potem ko je leto prej 34 kilogramov na hektar. Bruto bilanca fosforja je bila prvič po letu 2020 negativna, to pomeni, da je bila količina njegovih vnosov na kmetijska zemljišča v uporabi manjša od količine odvzemov z njih, in sicer za en kilogram na hektar.

Količina lesne zaloge je znašala 303,1 kubičnega metra na hektar, potem ko je tri leta zapored znašala 305,5 kubičnega metra na hektar.

Rahlo je upadel tudi delež akvakulture, tj. vzreje sladkovodnih in morskih organizmov, v celotni ribiški proizvodnji, in sicer za 0,2 odstotne točke, na 91,2 odstotka.

Med izkoriščenimi domačimi viri so nekovinski minerali obsegali 63,4 odstotka ali za 2,1 odstotne točke manj. Sledila je biomasa s 27,6 odstotka, kar je 2,9 odstotne točke več. Najmanjši delež so z devetimi odstotka zajemale fosilne energetske surovine, to je bilo 0,8 odstotne točke manj. Izkoriščanje domačih virov na osebo se je zmanjšalo za 7,3 odstotka na 11,5 tone.

Izpostavljenost urbanega prebivalstva delcem PM 10 je znašala 20,2 mikrograma na kubični meter, kar je nekoliko več kot leto prej, ko je bila vrednost 19,2 mikrograma na kubični meter.

Leta 2023 so emisije ogljikovega dioksida v cestnem prometu znašale 2357 kilogramov na prebivalca, kar je bilo približno enako kot leto prej. V osebnem cestnem prometu so emisije znašale 1342 kilogramov na prebivalca oz. medletno štiri odstotke več.

Delež državnih proračunskih sredstev za raziskovalno-razvojno dejavnost na področju okolja se je povečal za 0,1 odstotne točke na 3,7 odstotka, na področju energije pa se je zmanjšal za 0,3 odstotne točke na 3,3 odstotka. Delež okoljskih davkov je upadel osmo leto zapored, tokrat za 0,3 odstotne točke na 7,3 odstotka.

Sara Kovač, Sta