1 day ago
22
Kdor je na delavnico prišel zgolj iz radovednosti, je domov odšel z nekoliko drugačnim pogledom na kos jekla. In predvsem z nožem, pri katerem je lahko rekel: tega sem naredil sam. Prav to je bilo tisto, kar je udeležencem delavnic pri Juretu Henigmanu pomenilo največ. Ne le videti, kako nastane nož, ampak prijeti orodje v roke, udariti po razžarjenem jeklu, oblikovati ročaj in na koncu v rokah držati uporaben izdelek.
V Ribnici, kjer ima obrt posebno mesto, takšna zgodba pravzaprav ni nenavadna. Je pa nekoliko drugačna. Kovaštvo in nožarstvo sta stari obrti, Jure pa ju predstavlja na način, ki je blizu tudi nekomu, ki s kovaškim kladivom še nikoli ni imel opravka.
Na njegovih kovaških delavnicah se je zbralo 12 udeležencev, še trije so sodelovali na usnjarskih. Prostora za vse, ki so želeli priti, ni bilo. Več kot 20 dodatnih prijavljenih v okviru projekta ni mogel sprejeti, kar je bilo tudi zanj dober pokazatelj, da zanimanje za takšne vsebine obstaja.
Večina udeležencev je bila Ribničanov, dva pa sta se na delavnico pripeljala z Gorenjske. Razlogi za udeležbo so bili različni. Nekatere je zanimalo, kako je sploh videti delo v kovaški delavnici, drugi so že prej spremljali nožarstvo in razmišljajo, da bi se tudi sami preizkusili v njem.
Henigman jih ni postavil ob delovno mizo zgolj kot opazovalce. Kot mentor jim je pokazal osnove, razložil posamezne postopke in jih nato prepustil delu. Predvsem pri kovanju in izdelavi ročajev so lahko velik del postopka opravili sami.
In prav tu se je pokazalo, zakaj imajo takšne delavnice poseben čar. Kupljen nož je lahko odličen, toda nož, ki je nastajal pod lastnimi rokami, ima drugačno vrednost.
Srečanja so potekala sproščeno, a strokovno vodeno. Odzivi udeležencev so bili zelo dobri, največ veselja pa je bilo pričakovano ob koncu, ko so lahko svoj izdelek odnesli domov.
Da zanimanje za dobre nože danes ni omejeno na profesionalne kuhinje in peščico zbirateljev, verjetno ni presenetljivo. Kuhanje je tudi zaradi priljubljenosti kuharskih oddaj postalo hobi številnih ljudi, kakovosten nož pa je eno osnovnih orodij pri pripravi hrane.
Od prvih delavnic do stalne ponudbe
Jure stoji za tem, da je prav, da uporabnik spozna, koliko znanja, dela in posameznih postopkov je potrebnih, preden dober nož sploh pride na kuhinjsko desko.
Prve delavnice ne bodo tudi zadnje. Mladi rokodelec želi izkušnje, ki jih je dobil pri njihovi izvedbi, uporabiti za oblikovanje stalnih delavnic za posameznike in skupine. Program bo še nekoliko uredil in prilagodil, nato pa želi ponuditi več različnih možnosti.
Ena bo namenjena predvsem izkušnji kovanja. Udeleženci bodo spoznali osnovne postopke in iz kosa jekla skovali rezilo. Druga bo precej obsežnejša in bo trajala ves dan.
Dan se bo začel s predstavitvijo dela in postopkov, nato bo sledilo kovanje. Udeleženci bodo spoznali toplotno obdelavo jekla, nadaljevali z brušenjem rezila, izdelavo in lepljenjem ročaja ter njegovim oblikovanjem, na koncu pa bo prišlo na vrsto še ostrenje. Ker nekateri postopki zahtevajo svoj čas, Jure razmišlja, da bi čakanje zapolnil tudi z dodatnimi vsebinami. Ena od zamisli je metanje sekir, zaradi česar bi bila takšna izkušnja lahko zanimiva tudi za zaključene skupine in team buildinge.
Za Henigmana so delavnice naslednji korak na poti, ki ga je iz rokometa pripeljala v kovaško delavnico. V zadnjih letih je svoje znanje nožarstva in kovaštva nadgrajeval, razvijal lastne izdelke in urejal delavnico, zdaj pa želi del tega znanja in predvsem izkušnjo nastajanja noža približati tudi drugim.
English (US)