Delavci iz Indije in Nepala v Sloveniji: najprej tisoče evrov posrednikom, šele potem njihova plača

Na slovenskih gradbiščih, v tovarnah in skladiščih je vse več delavcev iz Indije, Nepala in drugih držav Južne Azije. Uradno gre za legalno zaposlovanje tujcev prek enotnih dovoljenj. V ozadju pa se kaže vzorec, ki ga inšpekcije in mednarodne organizacije že povezujejo z dolžniško odvisnostjo – in v skrajnih primerih s trgovino z ljudmi.

Najprej račun, šele potem delo

Delavci iz Indije in Nepala skoraj nikoli ne pridejo v Evropo zastonj. Za možnost dela plačajo posrednikom v svoji domovini zneske, ki segajo od nekaj tisoč do več kot deset tisoč evrov. V nepalskih rupijah gre pogosto za milijon do milijon in pol. Večina si denar sposodi pri sorodnikih ali lokalnih posojilodajalcih. 

Podobni vzorci so dokumentirani tudi v drugih evropskih državah. Raziskave kažejo, da delavci iz Južne Azije za delo v Evropi pogosto plačujejo zneske, ki večkrat presegajo uradno dovoljene meje v njihovih državah.

Ko stopijo z letala, so že v dolgovih. To ni prosta izbira. To je dolžniška past. 

Skupaj iz Azije je trenutno ocenjeno okoli 5.000 do 7.000 delavcev (odvisno od vira in obdobja). Za primerjavo: samo iz Bosne in Hercegovine jih je več kot 70.000.

Število se pri nekaterih državah (zlasti Indija, Nepal, Filipini, Bangladeš) povečuje za več sto odstotkov na leto.

Kaj ugotavlja inšpektorat?

Inšpektorat Republike Slovenije za delo je že večkrat opozoril na to prakso. Pri delavcih iz Nepala ugotavljajo, da plačujejo agentom »nesorazmerno visoke zneske«. Posredniki delujejo iz ozadja in delavcev pogosto ne seznanijo z resničnimi pogoji dela.

V nekaterih primerih so delavci po zgolj dveh tednih ostali brez dela, brez sredstev za preživljanje in brez možnosti vrnitve. Nastanjeni so bili v neprimernih objektih in popolnoma odvisni od posrednika. Inšpektorat je v takih primerih že naznanil sum trgovine z ljudmi.

Kako poteka veriga

V izvorni državi posrednik ali »manpower« agencija obljubi delo v Evropi – pogosto z višjo plačo in boljšimi pogoji, kot jih delavec kasneje dejansko dobi. Delavec plača. Nato se uredijo dokumenti. Po prihodu pa se velikokrat izkaže, da so pogoji drugačni od obljubljenih. Delavec ostane vezan na istega posrednika ali podjetje, ki ga je »naročilo«.

Sistem deluje zato, ker obstaja povpraševanje po poceni delovni sili in ker so posredniki na obeh straneh – v Aziji in v Evropi – motivirani z dobičkom.

Kje poteka meja med izkoriščanjem in trgovino z ljudmi

Mednarodna definicija trgovine z ljudmi (Protokol ZN iz Palerma) zajema ne le ugrabitev, temveč tudi zavajanje, zlorabo ranljivega položaja in izkoriščanje, ki nastane zaradi dolžniške odvisnosti.

Ko delavec:

• plača znesek, ki ga postavi v dolg,
• dobi drugačne pogoje, kot so mu bili obljubljeni,
• ne more enostavno oditi, ker bi sicer izgubil možnost odplačila dolga,
• in je odvisen od istega kroga ljudi, ki so mu »uredili« prihod, potem nastanejo razmere, ki jih številni strokovnjaki in organi opredeljujejo kot obliko trgovine z ljudmi ali vsaj kot resno tveganje zanjo.

To ne pomeni, da je vsak indijski ali nepalski delavec v Sloveniji žrtev trgovine z ljudmi. Pomeni pa, da sistem, ki temelji na visokih plačilih delavcev posrednikom, sistematično ustvarja pogoje za izkoriščanje.

Na strani povpraševanja obstaja jasen interes: slovenska in evropska podjetja potrebujejo delovno silo za fizično zahtevna in slabše plačana dela. Na strani ponudbe obstajajo ljudje, ki so pripravljeni tvegati in plačati, da pridejo ven iz revščine. Med njima pa delujejo posredniki, ki ustvarjajo dobiček na račun delavcev.

Dokler bo ta model bolj donosen in hitrejši od transparentnega zaposlovanja, se bo nadaljeval. In Slovenija je del te verige. 

Uredništvo Notranjska