Davek na podedovan denar: ta pravila mora poznati vsak dedič

Davek na podedovan denar ni enak za vse dediče. Otroci, zakonec in drugi dediči prvega dednega reda so praviloma oproščeni plačila, medtem ko lahko brat, sestra, bolj oddaljeni sorodnik ali prijatelj plača od 5 do 39 odstotkov davka. Pri denarni dediščini je pomembno tudi znižanje davčne osnove za 5.000 evrov.

Davek na podedovan denar je eno najpogostejših vprašanj po končanem zapuščinskem postopku. Dedič lahko na bančnem računu pokojnika podeduje nekaj tisoč ali več deset tisoč evrov, vendar to še ne pomeni, da bo davek avtomatično odmerjen od celotnega zneska. Odločilni so sorodstveno razmerje s pokojnikom, vrednost prejete dediščine, morebitni dolgovi in stroški ter vrsta podedovanega premoženja.

Denar se po Zakonu o davku na dediščine in darila šteje med premično premoženje. Dediščina se ne šteje za običajen dohodek, zato se od podedovanega denarja ne plača dohodnina. Lahko pa se odmeri davek na dediščine in darila. Davek na podedovan denar je zato treba preveriti še pred dokončnim sprejemom dediščine.

Pri izračunu davka na podedovan denar so pomembni višina dediščine, dedni red in morebitne oprostitve.

Kaj je davek na podedovan denar?

Davek na podedovan denar je del davka na dediščine in darila. Zavezanec je posameznik, ki premoženje prejme na podlagi dedovanja. Predmet obdavčitve so lahko nepremičnine, premičnine, vrednostni papirji, denar ter premoženjske in druge stvarne pravice.

Davčna obveznost pri dedovanju nastane, ko sklep o dedovanju postane pravnomočen. Dedič davka praviloma ne plača že ob smrti zapustnika ali ob prvem dostopu do njegovega bančnega računa, ampak po končanem zapuščinskem postopku in izdani odločbi finančne uprave.

Kdo davka na podedovan denar ne plača?

Najpomembnejša oprostitev velja za dediče prvega dednega reda. Sem sodijo predvsem otroci, posvojenci, zakonec in zunajzakonski partner pokojnika. Oprostitev velja tudi za potomce, ki dedujejo po pokojniku.

Z dediči prvega dednega reda so pri davčni oprostitvi izenačeni še zet, snaha, pastorek in oseba, ki je s pokojnikom živela v registrirani istospolni partnerski skupnosti. Davek na podedovan denar se pri oproščenih dedičih ne odmeri ne glede na višino podedovanega zneska.

To pomeni, da otrok, ki po staršu podeduje 10.000, 50.000 ali 200.000 evrov, davka na podedovan denar praviloma ne plača. Višina dediščine pri tej oprostitvi ni omejena. Otrok torej ne začne plačevati davka samo zato, ker je podedovani znesek visok.

Davek se ne izračuna vedno od celotnega podedovanega zneska, saj se lahko upoštevajo dolgovi, stroški in zakonska znižanja.

Ali je podedovani denar do 5.000 evrov neobdavčen?

Pri denarni dediščini je pomembno pravilo, ki velja za premično premoženje. Če dediščino sestavljajo samo premičnine in njihova skupna vrednost ne presega 5.000 evrov, se davek ne plača. Ker se denar šteje za premičnino, manjša denarna dediščina praviloma ni obdavčena niti takrat, ko jo prejme oseba, ki sicer ni oproščena zaradi sorodstvenega razmerja.

Pravilo ne pomeni, da je pri dediščini v višini 5.001 evro nenadoma obdavčen celoten znesek. Pri premičninah se davčna osnova zniža za 5.000 evrov.

Kadar nekdo podeduje samo 20.000 evrov denarja, se davek praviloma ne izračuna od celotnih 20.000 evrov, ampak od davčne osnove 15.000 evrov. Pred tem se lahko upoštevajo tudi priznani dolgovi, stroški in bremena, ki so povezani s podedovanim premoženjem.

Denar se pri obdavčitvi dediščine šteje med premično premoženje.

Kako se določi davčna osnova?

Davčna osnova je vrednost podedovanega premoženja na dan pravnomočnosti sklepa o dedovanju. Od vrednosti se odštejejo dolgovi, stroški in bremena, ki odpadejo na premoženje, od katerega se plačuje davek.

Pri premičninah, kamor spada tudi denar, se davčna osnova dodatno zniža za 5.000 evrov.

Če dedič podeduje 50.000 evrov denarja, na dediščino pa odpade 10.000 evrov priznanih dolgov in stroškov, je izhodišče za izračun 40.000 evrov. Ker gre za premično premoženje, se osnova nato zniža še za 5.000 evrov. Davčna osnova bi bila v takšnem poenostavljenem primeru 35.000 evrov. Šele na ta znesek se uporabi davčna lestvica, ki velja za konkretnega dediča. Davek na podedovan denar se nato izračuna od tako zmanjšane davčne osnove.

Kolikšen je davek na podedovan denar?

Davek na podedovan denar je progresiven. To pomeni, da se pri višji davčni osnovi ne uporabi samo en odstotek za celoten znesek. Davek se izračuna po razredih, njegova višina pa je odvisna tudi od sorodstvenega razmerja med dedičem in pokojnikom.

Dediči prvega dednega reda so praviloma oproščeni davka.

V drugi dedni red sodijo starši, bratje, sestre in njihovi potomci. Zanje se davčne stopnje gibljejo od 5 do 14 odstotkov. Pri davčni osnovi do 10.000 evrov je stopnja 5 odstotkov. Pri osnovi nad 10.000 do 50.000 evrov znaša davek 500 evrov in dodatnih 6 odstotkov od zneska, ki presega 10.000 evrov.

V tretji dedni red sodijo dedi in babice pokojnika. Zanje se stopnje gibljejo od 8 do 17 odstotkov.

Za vse druge osebe se uporabljajo stopnje od 12 do 39 odstotkov. V to skupino lahko sodijo prijatelji, sosedje, zelo oddaljeni sorodniki in druge osebe, ki nimajo statusa oproščenega dediča. Prav pri tej skupini je lahko davek na podedovan denar najvišji. Davek na podedovan denar se pri bratih in sestrah obračuna po lestvici za drugi dedni red.

Višina davka je odvisna predvsem od vrednosti davčne osnove in sorodstvenega razmerja s pokojnikom.

Primer: otrok podeduje 50.000 evrov

Otrok pokojnika je dedič prvega dednega reda in je plačila davka praviloma oproščen.

Če po staršu podeduje 50.000 evrov denarja, mu ob odsotnosti drugih obveznosti ostane vseh 50.000 evrov. Za davčno oprostitev ni pomembno, ali otrok denar prejme na bančnem računu ali v drugi obliki dediščine.

Primer: brat podeduje 50.000 evrov

Brat pokojnika spada v drugi dedni red. Če podeduje samo 50.000 evrov denarja in ni drugih priznanih dolgov ali stroškov, se davčna osnova zaradi pravila za premičnine zniža na 45.000 evrov.

Za prvih 10.000 evrov davčne osnove znaša davek 500 evrov. Od preostalih 35.000 evrov se obračuna še 6 odstotkov davka, kar znaša 2.100 evrov.

Skupni davek na podedovan denar bi tako znašal 2.600 evrov. Bratu bi po plačilu davka ostalo 47.400 evrov.

Nekateri dediči davka ne plačajo, drugi pa lahko zaradi svojega dednega reda izgubijo več tisoč evrov.

Primer: prijatelj podeduje 50.000 evrov

Prijatelj pokojnika praviloma spada med vse druge osebe, za katere veljajo najvišje davčne stopnje. Tudi v tem primeru se pri denarni dediščini v višini 50.000 evrov davčna osnova najprej zniža na 45.000 evrov.

Za prvih 10.000 evrov osnove znaša davek 1.200 evrov. Od preostalih 35.000 evrov se obračuna še 16 odstotkov, kar znaša 5.600 evrov.

Skupni davek bi tako znašal 6.800 evrov. Prijatelju bi od podedovanih 50.000 evrov po plačilu davka ostalo 43.200 evrov.

Pri istem podedovanem znesku je razlika med otrokom pokojnika in njegovim prijateljem kar 6.800 evrov.

Ali morate dediščino sami prijaviti Fursu?

Pri dedovanju dedič praviloma ne vlaga posebne davčne napovedi. Sodišče pravnomočni sklep o dedovanju pošlje finančni upravi, ki davek odmeri po uradni dolžnosti. Davek na podedovan denar Furs praviloma odmeri na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju.

To je pomembna razlika med dediščino in darilom. Pri obdavčljivem darilu mora prejemnik praviloma sam vložiti napoved v 15 dneh od nastanka davčne obveznosti. Pri dedovanju pa postopek odmere steče na podlagi sklepa o dedovanju, ki ga Furs prejme od sodišča.

V kolikšnem času je treba plačati davek?

Ko Furs izda odločbo o odmeri davka na dediščino, mora zavezanec davek plačati v 30 dneh od vročitve odločbe.

Če dedič meni, da je bilo v odločbi napačno določeno sorodstveno razmerje, vrednost premoženja, davčna osnova ali višina priznanih dolgov in stroškov, mora preveriti pravni pouk v odločbi in pravočasno uporabiti razpoložljivo pravno sredstvo.

Pred uporabo podedovanega denarja je treba preveriti morebitno davčno obveznost in dolgove pokojnika.

Kaj pa dolgovi pokojnika?

Pred sprejemom dediščine ni dovolj pogledati samo stanja na bančnem računu pokojnika. Zapustnik je lahko imel neplačana posojila, davke ali druge obveznosti.

Furs na novejši namenski strani, posodobljeni 25. februarja 2026, navaja, da dediči odgovarjajo tudi za davčni dolg pokojnika, če ta na dan smrti presega 200 evrov in se dediščini ne odpovejo. Izjema so denarne kazni, globe in stroški postopka o prekršku.

Furs dediče po prejemu sklepa o dedovanju obvesti o višini davčnega dolga, za katerega odgovarjajo. Dedič mora takšen dolg praviloma poravnati v 60 dneh od pravnomočnosti sklepa o dedovanju.

Navidezno visoka denarna dediščina je lahko po odbitku vseh obveznosti zato bistveno nižja. Pred odločitvijo o sprejemu ali odpovedi dediščini je smiselno preveriti, kakšne obveznosti je imel pokojnik.

Ali dedič odgovarja za vse dolgove pokojnika?

Dedič za dolgove zapustnika praviloma odgovarja samo do višine vrednosti podedovanega premoženja. Če je podedoval premoženje v vrednosti 30.000 evrov, njegova odgovornost praviloma ne bi smela presegati vrednosti prejete dediščine.

Kadar je dedičev več, je pomembno tudi, kako se med njimi razdelijo podedovano premoženje in obveznosti. Pri večjih dolgovih ali nejasnem stanju zapuščine je priporočljivo pred sprejemom dediščine pridobiti pravno pomoč.

Tudi pri manjših dediščinah je treba preveriti, ali je dedič upravičen do davčne oprostitve.

Davek na podedovan denar iz tujine

Pri dediščini iz tujine ni dovolj preveriti samo slovenskih pravil. Pomembni so država, v kateri je imel pokojnik prebivališče, država, v kateri je denar ali drugo premoženje, prebivališče dediča ter davčna pravila tuje države.

Slovenski zakon pod določenimi pogoji zajema tudi premičnine in premoženjske pravice v tujini, kadar je imel zapustnik ob smrti stalno ali začasno prebivališče v Sloveniji.

Zneski v tuji valuti se za potrebe odmere preračunajo v evre po ustreznem referenčnem tečaju, ki velja na dan nastanka davčne obveznosti. Pri večjih zneskih se lahko pojavijo obveznosti v več državah, zato je priporočljivo pridobiti individualno davčno ali pravno pojasnilo.

Najpogostejše napake pri dedovanju denarja

Najpogostejša napaka je prepričanje, da je vsak podedovani denar avtomatično neobdavčen. To velja predvsem za dediče prvega dednega reda in druge zakonsko oproščene osebe, ne pa nujno za brate, sestre, starše, stare starše, prijatelje in druge dediče.

Druga pogosta napaka je izračun davka od celotnega podedovanega denarnega zneska brez upoštevanja znižanja davčne osnove za 5.000 evrov.

Tretja napaka je uporaba najvišje davčne stopnje za celoten znesek. Davčna lestvica je progresivna, zato se davek izračuna po posameznih razredih.

Pomembno je tudi razlikovati med dedovanjem in darilom. Pri dedovanju davčno odločbo Furs praviloma izda na podlagi sklepa sodišča, medtem ko mora prejemnik obdavčljivega darila praviloma sam vložiti napoved.

Pri visokem podedovanem znesku lahko davek za bolj oddaljenega sorodnika ali prijatelja doseže več deset tisoč evrov.

Kaj morate preveriti po prejemu sklepa o dedovanju?

Ko prejmete sklep o dedovanju, najprej preverite, ali je pravilno navedeno vaše sorodstveno razmerje do pokojnika. Nato preverite vrednost denarja in drugega podedovanega premoženja, priznane dolgove, stroške in bremena ter podatek, ali zapuščina vsebuje samo premičnine ali tudi nepremičnine.

Pri denarni dediščini mora biti pri izračunu upoštevano znižanje davčne osnove za 5.000 evrov. Če ste dedič prvega dednega reda ali z njim izenačena oseba, preverite tudi, ali je bila davčna oprostitev pravilno priznana. Davek na podedovan denar je zato lahko pri enakem znesku za enega dediča nič evrov, za drugega pa več tisoč evrov.

Davek na podedovan denar je lahko nič evrov, lahko pa pri večji dediščini in oddaljenem sorodstvenem razmerju doseže zelo visok znesek. Končni rezultat določajo dedni red, vrednost podedovanega premoženja, priznani dolgovi in stroški, davčne oprostitve ter progresivna davčna lestvica.

Pripravil: I.M.

VIr: Facebook, FURS

<p>The post Davek na podedovan denar: ta pravila mora poznati vsak dedič first appeared on NaDlani.si.</p>