Danska ljudska stranka potrojila podporo na volitvah – Evropa se budi proti odprtim mejam

Na včerajšnjih predčasnih parlamentarnih volitvah na Danskem je Danska ljudska stranka (Dansk Folkeparti – DF), ki se zavzema za strogo omejitev migracij in zaščito danske kulture, doživela izjemen preboj.

Iz 2,6 odstotka glasov in le 5 sedežev leta 2022 se je povzpela na 9,1 odstotka in 16 sedežev v 179-članskem Folketingu. To je več kot potrojitev podpore, ki jo mnogi pripisujejo naraščajočemu nezadovoljstvu volivcev z učinki masovne migracije.

Vodja stranke Morten Messerschmidt je po objavi rezultatov izjavil, da gre za “zgodovinski večer za Dansko ljudsko stranko in za Dansko”. Po njegovih besedah volivci jasno sporočajo, da želijo močno stranko, ki bo branila danske vrednote pred posledicami odprtih mej.

🚨 HUGE WIN in Denmark: The right-wing, anti-Islamic migration People’s Party just MORE THAN TRIPLED its vote share and seats in tonight’s election!

Voters are fed up with open borders madness. Europe is waking up.
pic.twitter.com/ZG9EdYZjZ0

— Gunther Eagleman™ (@GuntherEagleman) March 24, 2026

Socialisti so se slabo obnesli

Premierka Mette Frederiksen in njeni Socialni demokrati so ostali največja stranka s 21,9 odstotka glasov in 38 sedeži (minus 12 v primerjavi z 2022). Kljub temu gre za njihov najslabši rezultat po letu 1903. Levica (“rdeči blok”) je zbrala 84 sedežev, desnica (“modri blok”) pa 77 – noben blok ni dosegel potrebnih 90 sedežev za večino. To pomeni dolga koalicijska pogajanja, v katerih bo ključno vlogo igral centrist Lars Løkke Rasmussen s svojo stranko Moderates.

Volitve so potekale v ozračju notranjih tem, kot so stroški življenja, gospodarstvo in migracije, medtem ko je mednarodna pozornost padla na spor z ZDA glede Grenlandije. Frederiksenova je sicer pridobila točke z odločno obrambo danske suverenosti, a volivci so jo kaznovali zaradi splošnega nezadovoljstva z delovanjem vlade.

Danska premierka in vodja socialdemokratov Mette Frederiksen (foto: epa)

Kaj pomeni preboj DF?

Danska ljudska stranka je tradicionalno znana po zahtevah po strožji migracijski politiki, omejitvi priseljevanja iz muslimanskih držav, zaščiti danske identitete in prednosti za domače prebivalstvo pri socialnih pravicah. Njen vzpon odraža širši trend v Evropi: volivci v številnih državah (Švedska, Italija, Nizozemska, Francija …) vse glasneje zahtevajo nadzor nad mejami in konec “multikulti” eksperimenta, ki je prinesel porast kriminala, pritisk na socialni sistem in kulturne napetosti.

Čeprav DF ostaja na četrtem mestu in brez neposrednega vpliva na sestavo vlade, njen trikratni skok kaže na premik razpoloženja. Podobne stranke v drugih evropskih državah so v zadnjih letih že dosegle vpliv na politiko – od strožjih azilnih pravil do deportacij.

Kaj sledi?

Pričakovati je dolga pogajanja. Socialni demokrati bodo verjetno poskušali sestaviti manjšinsko ali širšo koalicijo, morda z vključitvijo centristov. Vendar bo vsak poskus oblikovanja vlade moral upoštevati rastoče zahteve po spremembah v migracijski politiki – sicer tvega nadaljnjo erozijo podpore. Danska je bila nekoč zgled socialne države z močno socialno kohezijo. Danes se spopada z enakimi izzivi kot ostala Evropa: paralelne družbe, pritisk na šolstvo in zdravstvo ter občutek, da domači davkoplačevalci financirajo tujce, ki se ne želijo integrirati.

Foto: epa

Sporočilo volitev je jasno: Evropa se počasi, a vztrajno budi. Danski volivci so z močno podporo DF pokazali, da imajo dovolj “odprtih mej brez meja”. Podobni signali prihajajo tudi iz drugih držav. Vprašanje ni več, ali se bo trend nadaljeval, temveč kako hitro bodo politične elite na to reagirale – preden bo prepozno.

T. B.