Dan priključitve Primorske k matični domovini

Priključitev Primorske matični domovini

Danes, 15. septembra, praznujemo dan priključitve Primorske k matični domovini, državni praznik, ki ni dela prost dan. Spominjamo se 15. septembra leta 1947, ko je bila uveljavljena pariška mirovna pogodba z Italijo, ki je takratni Jugoslaviji in s tem tudi Sloveniji dodelila velik del Primorske.

Državni praznik praznujemo od jeseni leta 2005. Najprej smo ga praznovali kot vrnitev Primorske, od letos, 2025 pa kot priključitev. Vlada zaradi varčevalnih ukrepov osrednjo državno proslavo ob tem prazniku prireja vsakih pet let, sicer pa ga obeležujejo razne organizacije in občine.

Ob koncu prve svetovne vojne je Primorska pripadala italijanskemu ozemlju. Prepovedana je bila uporaba slovenskega jezika, petje slovenskih pesmi in branje slovenskih knjig. Pouk v šolah je bil izključno v italijanskem jeziku. Slovenske priimke pa so celo spreminjali v italijanske.

Po drugi svetovni vojni pa so se zmagovalci (zavezniki) srečali v Parizu in podpisali tako imenovano pariško mirovno pogodbo, v kateri so med drugim sprejeli tudi odločitev, da se Jugoslaviji ponovno priključijo nekatera ozemlja, ki jih je po prvi svetovni vojni izgubila. Pod Italijo je tako prišla Benečija, Rezija, Gorica in Kanalska dolina, pod Jugoslavijo pa preostali del Primorske, Istra z Reko, vsi otoki in Zadar z okolico. Priključitev Primorske je za Slovence pomenilo ponovno oblast nad ozemljem, kjer so živeli Slovenci in dostop do odprtega morja.

Večina Primorcev, ki so pred to odločitvijo več kot 20 let trpeli pod fašizmom in od septembra leta 1943 pod nacistično okupacijo, se je tako pridružila matičnemu narodu tedanje jugoslovanske federacije. Izven slovenskih meja pa je sicer ostalo še 140.000 Slovencev.

Predsednica države dr. Nataša Pirc Musar je na proslavi ob državnem prazniku v Ilirski Bistrici kot slavnostna govornica med drugim dejala: “Zgodovina nas uči, da sila vedno rodi silo in da nasilje rodi upor. Primorke in Primorci se niste upognili, niste klonili, ampak ste dvignili pesti ter odločno in pogumno vstali. Dokazali ste, da lahko Slovenci z narodno zavestjo, pripadnostjo, solidarnostjo, povezanostjo in vero v pravičnost najdemo pot tudi iz najgloblje teme. Biti moramo neizmerno ponosni in hvaležni, da sta čvrstost in iznajdljivost slovenskega človeka prav v najtežjih časih brezmejni in nepremagljivi. Takšni so bili narodni buditelji, Maistrovi borci, borbaši, tigrovci, partizani, osamosvojitelji in vsi narodno zavedni ljudje.

V časih, ko so nam hoteli vzeti jezik, smo ga ohranjali v pesmih in zgodbah. Ko so nam zapirali šole, smo jih odpirali doma. Ko so nam prepovedali knjige, smo jih brali ob svečah in tihotapili čez mejo. Ko so nam skušali vzeti glas, smo kričali in ga v srcih prenašali na mlade generacije. Zato kot takrat tudi danes nasprotujemo nepravičnim posegom v pravice narodov in manjšin. Enakopravnost, spoštovanje človekovih pravic, svoboda in zaščita narodnostnih pravic niso le temelji dobrih meddržavnih odnosov, temveč je takšna drža tudi edini pravi motor pravične in napredne civilizacije. Gre za občutljivo področje, ki zahteva posebno pozornost, razumevanje ter politično in državniško modrost, usmerjeno v krepitev vrednot miru, sožitja in razumevanja med narodi.”

Savus

Foto: arhiv Savus

The post Dan priključitve Primorske k matični domovini appeared first on Savus.