Dacia Duster: Avto leta za podeželane, kaj pa za ostale?

Občutki so podobni vožnji na ringelšpilu z vzponi v nebesa in padci na realna tla, a na koncu ugotovitev, da delu slovenskega narodnega telesa nudi natanko to, kar potrebuje, drži kot pribita.

Težko je za katerikoli avtomobil podati enoznačno binarno oceno. Nobeden, ki sva ga preizkusila, teh pa ni bilo malo, ni čisto na strani »katastrofalnosti« niti na strani »popolnosti.« Običajno se ocene gibljejo nekje vmes med obema skrajnostnima. Tako je tudi v primeru Dusterja. Pa vendar, če bi ocenjeval binarno, bi dvignil palec za mehanični del in ga obrnil navzdol za večino informacijsko varnostnih in še kakšnih elektronskih funkcij. A če te našteto ne moti, potem dobiš odličen avto, ki s štirikolesnim pogonom zleze skoraj kamorkoli ti srce zaželi. Takšen se bo prikupil podeželanu, saj nobena njiva ali kamnita pot ne bo ostala zunaj dosega, predstavniku zelene bratovščine in vsem, ki se pogosto zaradi dela ali zabave vozite po skoraj brezpotjih. Ne trdim, da ni primeren za meščane, le, da jih v obliki in zmogljivostih ne nagovarja najbolj.

Ni najbolj prijetno, če osrednji zaslon po zagonu ostane temen in ti ni jasno, kako ga prižgati, ker gumb za vklop na zgornjem robu ni odziven. Ali ko seznaniš telefon in seznanitev nepričakovano izpuhti na poti iz Celovca domov. Da ne bo pomote. Telefon ni izgubil povezave. Izgubila se je seznanitev, zato sem ga moral ponovno spariti z avtomobilom. Pripetilo se je tudi, da je bila izbrana radijska postaja aktivna, čeprav iz zvočnikov ni bilo slišati niti enega tona. Takrat je pomagal ponovni zagon sistema, nakar sem presenečen ugotovil, da so omejitve hitrosti izpisane v miljah na uro. Takšnih cvetk v delovanju osrednjega zaslona, zaradi katerih mi ni bilo za volanom nikdar dolgčas, je bilo sicer še nekaj.

Sodoben, času primeren videz

Romuni so z izdatno francosko pomočjo dodobra prevetrili videz avtomobila, ki je zdaj veliko bolj sodoben in zanimiv. Heraldično pravilna oznaka proizvajalca, ki se je kot kakšen družinski grb važila na prednji maski, se je umaknila preprosti, a nadvse učinkoviti kratici DC. Izbrana pisava, ki se ponovi na zadku v izpisu znamke, je posrečena in skladna z zaradi odsekanih ploskev agresivnejšo zunanjo podobo. Lepota je subjektivna zadeva, vendar je na dlani, da zaradi podobe Duster zdaj na cestah izstopa (česar za prejšnji model ne morem trditi).

Manj me je navdušilo notranje oblikovanje. Ne zanikam. Potrudili so se in več pozornosti namenili oblikovanju podrobnosti, le z izborom materialov niso imeli najbolj srečne roke. Kraljuje plastika. V tej različici je v dveh barvah, in tisti del, ki je zelen, bi verjetno izpadel lepši in kabini dodal kanček topline, če bi ga izdelali iz tekstila. Na primer na enak način, kot so skušali olepšati notranjost Sandera. Znotraj kabine je še cel kup dodatkov, ki naj bi izboljšali udobje. Držalo za telefon ob zaslonu, LED-sijalka levo od sopotnikovih nog in držalo za plastenke pred zadnjo klopjo. Na daleč se vidi, da so dodani na silo in niso integrirani v okolje. Vsakič, ko sem jih pogledal, sem pomislil, da bi lepše in primernejše dobil na Temuju. Kdo bi vedel. Morda so jih našli tam?

Prostorna in udobna potniška kabina

Nečesa je v Dusterju razmeroma v izobilju. Prostora. Morda ne toliko v prtljažnem prostoru, v katerega ne boste mogli stlačiti uplenjenega medveda, temveč le srnjaka, temveč spredaj in še posebej pred zadnjo klopjo. Nekdo je razumel, da je udobje potnikov pomembna lastnost, ki vpliva na prodajo. Komur je prtljažnik premajhen, ta lahko vedno podre zadnjo klop. Nekaj soli zagotovo je v takšnem razmišljanju. Potniška kabina je bolje zvočno izolirana v primerjavi s predhodnikom, a hrup zraka opazno naraste, ko na avtocestah poženete do omejitve hitrosti.

Zopet se moram pomuditi pri vgrajenih sistemih. Najprej sem iskal način, kako prižgati radio, ko je motor ugasnjen, nakar sem ugotovil, da so na zgornjem robu trije gumbi. Eden za vklop in dva za prilagajanje glasnosti. Niti ne bom zašel v to, ali mi je položaj všeč ali ne. 26-centimetrski zaslon infozabavnega sistema sam po sebi ni napačen. Dovolj velik z odzivnim dotikom. Navdušenje hitro izhlapi zaradi počasnosti sistema. Pogosto sem že vozil ritensko, preden se je prikazala slika zadnje kamere. Ravno tako je odlično, da so vgradili navigacijsko aplikacijo Here. V marsičem prekaša Googlove zemljevide in je videti dovolj natančna (kolikor sem lahko v enem tednu dojel). Nakar nastopita slabosti. Ob vsakem zagonu je treba čakati konkretnih nekaj trenutkov, da se naloži, in potem ugotoviš, da ne zna samodejno preklapljati med nočnim in dnevnim prikazom. Ker svetloba dnevnega v mraku »buta« v glavo, je najbolje, če je ves čas nastavljen nočni prikaz.

Na nekatere sisteme se je treba privaditi

Končno sem ugotovil, kaj me moti pri sistemu opozorila o vozilih v mrtvem kotu. Deluje le v primeru, ko pride do prehitevanja na levem ali desnem pasu, in še takrat lučka gori prekratek čas. Zgolj toliko časa, ko je vozilo dejansko v mrtvem kotu. To v praksi pomeni, da ne dobiš opozorila po prehitevanju, ko se nameravaš vrniti na vozni pas avtoceste. Za primerjavo. V večini drugih avtomobilov lučka gori dlje in v vsakem potencialno nevarnem primeru.

Duster je v tej različici opremljen s samodejnimi dolgimi lučmi. Eden od sistemov, ki dejansko deluje, kot se od njega priča