Črtanje evidentiranja odmora za malico?

Odbor DZ za delo je danes obravnaval predlog novele zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti in mu prižgal zeleno luč. Med predlaganimi spremembami, ki so jih zahtevali delodajalci, je črtanje evidentiranja odmora za malico. V opoziciji predlog podpirajo. Spomnili so, da so na neživljenjskost zakona opozarjali že pred dvema letoma.

Ministrstvo za delo v predlogu novele redefinira osebe, za katere je ob zaposlenih delavcih treba voditi evidence, tako da bolj jasno določa, da je to potrebno za tiste, ki opravljajo začasno in občasno delo dijakov in študentov, začasno ali občasno delo upokojencev ter začasno ali občasno delo v kmetijstvu, je danes v DZ dejal državni sekretar na ministrstvu za delo Igor Feketija. Predlog ob tem prinaša izrecno določilo, da evidence niso potrebne za poslovodne osebe.

Poleg tega je predvideno črtanje evidentiranja podatka o izrabi in obsegu izrabe odmora med delovnim časom, vpisovanje določenih podatkov pa bo po novem dovoljeno mesečno, in ne več dnevno oz. tedensko.

Gre za evidentiranje ur v posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa, zlasti opravljene ure nočnega, nedeljskega, izmenskega, prazničnega dela, dela v deljenem delovnem času in druge oblike razporeditve delovnega časa, določene z zakonom ali kolektivno pogodbo, ki jih je treba zdaj vpisovati dnevno, ter tekoči seštevek ur v tednu, mesecu oziroma letu, iz katerega je razvidno referenčno obdobje, ki se upošteva za neenakomerno razporeditev in za začasno prerazporeditev polnega delovnega časa, ki ga je treba zdaj beležiti tedensko.

Predlagani sta tudi izrecna določitev, da mora delodajalec evidenco hraniti na sedežu ali kraju opravljanja dela delavca, in dopolnitev načinov obveščanja delavca o podatkih iz evidence, tako da bi bila lahko po novem posredovana tudi po elektronski pošti, je spremembe povzel Feketija.

Zakonodajno-pravna služba DZ po vladnih pojasnilih in vloženem dopolnilu redakcije narave na predlog zakona ni imela pripomb.

Državni svet predlog novele podpira. Kot je v imenu državnih svetnikov dejal Danijel Kastelic, pozdravljajo zlasti zmanjšanje administrativnega bremena z vidika črtanja evidentiranja odmora. Jih pa skrbi potencialno podvajanje evidenc za študente in upokojence, saj da bi to za podjetja pomenilo “birokratizacijo delovnih procesov ter s tem povezane dodatne stroške”. Hkrati je komisija DS za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide pozvala, da je treba zakonodajo v bodoče sprejemati bolj premišljeno.

Predstavniki opozicije so v razpravi opozorili, da so na neživljenjskost zdaj veljavne novele opozarjali že ob njenem sprejemanju spomladi 2023. Spremembe so šle sicer v uporabo pol leta pozneje, novembra 2023.

Kot je dejala Karmen Furman (SDS), so spremembe zakona nujne in potrebne, da se odpravi sprejete “neumnosti”. Spomnila je, da so v SDS s svojimi predlogi v DZ trikrat skušali odpraviti uzakonjene spremembe, a so bili vsakič zavrnjeni. “Vi ste pa sedaj, po dveh letih, vendarle uspeli pogruntati, da se tega, kar ste takrat uzakonili, v praksi ne da izvajati,” je bila kritična.

“Neumen je tisti, ki vztraja pri svojem, čeprav se morda v praksi kakšne stvari izkažejo za nerealne,” je poslanki SDS odvrnila Sara Žibrat (Svoboda). Po njenih besedah so bili predlogi SDS izrazito na strani delodajalcev, medtem ko koalicija sledi usklajenim predlogom na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS). Na ESS je bila usklajena tako pred dvema letoma sprejeta novela, ki so ji pozneje delodajalci nasprotovali, kot tudi danes predstavljeni predlog, je izpostavila.

“Na nek način danes gledamo debirokratizacijo vaših lastnih predlogov,” pa je dejal Aleksander Reberšek (NSi). “Lahko se igrate v peskovniku, ne igrajte pa se z gospodarstvom, saj ima to velik vpliv na naše državljane, njihove plače in njihovo preživetje,” je pozval.

Soniboj Knežak (SD) je menil, da popravek zakonodaje ne pomeni nič tragičnega, se je pa obregnil ob socialni dialog. Če bi bil ob usklajevanju prejšnje novele bolj kakovosten, ne bi imeli tega “nepotrebnega džumbusa”, je ocenil.

Matej Tašner Vatovec (Levica) je medtem v zvezi z očitki opozicije ponovil, da se je spremembe zakona o evidentiranju delovnega časa usklajevalo v več vladah ter da je zadnjo novelo v osnovi začel usklajevati minister za delo v zadnji vladi Janeza Janše Janez Cigler Kralj, zdaj poslanec NSi.

Odbor je predlog novele, ki jo DZ obravnava po skrajšanem postopku, danes potrdil s 13 glasovi za in nobenim proti.