Človeška posadka je spet poletela proti Luni

»Paralelizem« med energetsko krizo iz začetka sedemdesetih let z zdajšnjo, ki smo ga začeli v včerajšnjem članku, lahko danes nadaljujemo z novo vzporednico med vesoljskimi misijami. Včeraj ponoči so iz vesoljskega izstrelišča v Cape Canaveralu na Floridi v okviru Nasine misije Artemis 2 uspešno izstrelili raketo Space Launch System (SLS), ki bo proti Luni v kapsuli Orion prvič po letu 1972 oziroma misiji Apollo 17 ponesla človeško posadko. Štiričlanska posadka astronavtov je v približno desetih minutah dosegla Zemljino orbito in se takoj spopadla s prvim nepričakovanim izzivom misije, in sicer okvare WC-ja v kapsuli, kar so tudi takoj, s pomočjo iz Houstona, uspešno rešili.

O delikatnosti projekta priča tudi dejstvo, da je bilo nekaj napetosti tudi tik pred izstrelitvijo, saj so tehniki reševali težavo s senzorjem, ki je kazal temperaturo baterije zunaj dovoljenega območja, in odpravili težavo s komunikacijskim sistemom. Kmalu po izstrelitvi so poročali o začasni prekinitvi komunikacije med astronavti in nadzornim centrom na Zemlji, a kot je povedal direktor Nase Jared Isaacman, so jo kmalu ponovno vzpostavili. Naj tudi spomnimo na zaplete, ki so spremljale misijo Artemis 2, ki je bila prvotno načrtovana že za november 2024, vendar so jo zaradi tehničnih in drugih težav večkrat preložili.

Če bo misija uspešna, bodo astronavti v ponedeljek prispeli na oddaljeno stran Lune. O tem, ali se bodo res tja odpravili, so se najbrž odločili sinoči, in sicer potem ko so okoli Zemlje krožili okoli 24 ur in preizkušali najrazličnejše sisteme in naprave. Če so se odločili nadaljevati štiridnevno pot proti Luni, bodo dosegli najbolj oddaljeno točko v vesolju, ki jo je človeštvo kdaj doseglo, več kot 400.000 kilometrov daleč, ne bodo pa pristali na Luni. V okviru približno 10-dnevne misije bodo mesec obleteli in se vrnili na Zemljo.

Misiji Artemis 2 bo nato sledila misija Artemis 3, ki bo namenjena testu priključitve pristajalnega modula, nato naj bi astronavti v okviru misij Artemis 4 in 5 tudi pristali na Luni, kar želijo izvesti do konca leta 2028. Nedavno imenovani vodja Nase Jared Isaacman je minuli teden dejal tudi, da nameravajo ZDA v naslednjih letih na Luni postaviti 20 milijard dolarjev vredno bazo, ki bo odskočna deska za nadaljnje raziskovanje in kasnejše poti na Mars. Ameriška vlaganja v misijo Artemis mnogi vidijo tudi kot tekmovanje s Kitajsko, ki si trenutno prizadeva poslati ljudi na Luno do leta 2030.