Čivki iz preteklosti

…je naslov razstave, ki so jo pripravili slovenski pokrajinski muzeji in Narodni muzej Slovenije kot spremljevalno razstavo ob gostovanju Slovenije na Knjižnem sejmu v Frankfurtu. Zdaj je na ogled v Galeriji CD. Če sprašujete, zakaj smo si jo ogledale tudi etnologinje, lahko odgovorimo takole: antropologija, enakovredna in spremljajoča veda etnologije, je znanost, ki proučuje človekov telesni in duhovni razvoj, tudi ljudstva, rase…

Po razstavi nas je odlično vodila dr. Kaja Pavletič, arheologinja, ki se spozna na antične identitete – to je bilo proučevanje njenega doktorata. Fragmenti in artefakti, ki so predstavljeni na razstavi, kažejo miselni razvoj človeka in njegovih možganov (ta razvoj se ponovi v otroštvu, od malčka, ki »poje« prej kot govori, do mladostnika, ki šele do enaindvajsetega leta razvije najvišje kognitivne sposobnosti abstraktnega mišljenja).

Predmeti so tako povezani:

• najprej z glasbo; najbrž se je razvila prej kot govor in je skupaj z ritmom spodbudila miselni razvoj. Iz tega časa, torej pred približno 60 000 leti, je znamenita piščal iz jame Divje babe. Iz nje so izvabljali zapletene zvoke v obsegu kar dveh oktav. Podobno piščal, prav tako vrezano v medvedovo čeljust,  narejeno pred 35 000 leti, so našli V Potočki zijalki pod Olševo.
• Prvi vzorci – simboli – na glinastih posodah se skozi stoletja elementarno ponavljajo pri nas in pri vseh ljudstvih v vzorcih za krašenje predmetov, vezenje, klekljanje… – ljudje so tako razvili prvo abstraktno, simbolno mišljenje. Pozneje je upodabljanje živali in rastlin prav tako pridobilo posebne simbolne pomene (Riba- Jezus; golob – sv. Duh, mir…)
• Razvoj pisave in zapisi najprej v kamnu, na papirusih… pomenijo najvišjo stopnjo kognitivnega razvoja, torej odprejo novo poglavje človeštva – nastanek knjige.

Težko je pisati o toliko izjemnih predmetih. Prelom v človekovem razvoju je pomenila stalna naselitev, udomačevanje živali, torej poljedelstvo in živinoreja. Danes se arheologi povezujejo z naravoslovci. V notranjosti keramičnih posod so odkrili ostanke mlečnih maščob. To pomeni, da so ljudje prehranjevali otroke z mlečnimi kašicami in se je zato njihova možnost preživetja zelo povečala. 

Koliščarji z Barja niso dolbli le deblakov, ampak so izdelali tudi amulete, čolniče in keramično ropotuljico kot igrače za otroke. Gotovo so bile okolijsko bolj sprejemljive kot današnje plastične. 

Izkopavanja ob starodavni poteh od juga proti severu in nazaj odkrivajo bogastvo ljudi, ki so jih s pridatki pokopavali v gomilah. Danes lahko z natančnostjo do dvajsetih let ugotovijo starost fibul – zaponk, tkanin, upognjenega orožja kot simbola pokojnega bojevnika…Izkazalo se je, da je bilo v teh časih trgovanje razvejano od oddaljenega Egipta do Hallstatta in drugih severnih pokrajin. Simbol ženske je obesek in utež statev z lastovičjim repom – žene so predle in tkale, kar poznamo tudi iz epa o Odiseju in njegovi ženi Penelopi. Snubce je odganjala tako, da je ponoči parala tkanino, ki jo je stkala čez dan, tako da delo ni bilo nikoli končano…Postala je simbol vztrajnosti in potrpežljivosti. Moški simbol je bil oven iz stekla v jagodni zapestnici. S Šentviške gore prihaja srebrna ploščica z vdelanimi luninimi menami – mogoče simbolom ženskega cikla.

Na razstavi je tudi nekaj pomembnih predmetov iz rimske dobe: boginja Equrna je izvirala v Emoni še iz keltskih časov, slonokoščene ploščice, najdene pri Ptuju, so bile prevlečene z voskom, tako da so nanje lahko pisali. Iz pozne rimske dobe je mozaik, ki z napisom razkriva, da je Justinijan, očitno bogat človek, plačal za 120 stopal/čevljev (296 mm) mozaika (to znese 35,5 m). Predstavlja neskončen vzorec, običajen za tisti čas, simbole krščanstva, dva goloba, kelih…

Zadnji sklop razstavljenih predmetov predstavlja kranjsko grobišče iz 6. stoletja n. št. Kranj, stisnjen na ploščad med Kokro in Savo je bil multietnična naselbina, v njej je prevladoval germanski značaj. Ženske zaponke so bile prinesene iz Indije, Šrilanke. Moške so kot bojevnike pokopavali v nasprotju s preteklimi obdobji z orožjem in glavniki – nosili so namreč dolge lase Na enem je upodobljen boj dveh bojevnikov. Poraženca so potem ostrigli na tonzuro.  Slovani so se k nam preselili pozneje, v Kranju pa odkrivajo grobišča v neprekinjenem obdobju od 8. do 18. stoletja. Med izkopavanji so našli tudi školjke, simbole romarjev, s katerimi so lahko prenočevali in bili postreženi, če so potrkali na vrata.

Veliko opisov bi lahko še nanizala, a vas raje v imenu etnologinj povabim na to res povedno in čudovito razstavo.

Avtor: Manica Perdan Ocepek, animatorka etnologije

The post Čivki iz preteklosti appeared first on domžalec.si.