Cilja, ki ga je določil pariški podnebni sporazum, ne bo mogoče doseči

Deset let po tedaj prelomnem pariškem podnebnem sporazumu je cilj, da bi omejili segrevanje ozračja pod 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko dobo, vse manj dosegljiv. To nam je, ob empiričnih višjih temperaturah, ki jih na svoji koži lahko občutimo v zadnjih letih, v tem tednu namignilo več virov. Na prvem mestu so seveda znanstveniki, na drugem pa obnašanje politikov, saj ravno v teh dneh poteka v brazilskem Belemu podnebna konferenca Združenih narodov COP30, za katero vlada najbrž najmanj zanimanja v zadnjem desetletju, to pa kažejo tudi številne odsotnosti odločevalcev »višjega ranga« ter skromen medijski odmev dogodka, na katerem ni pričakovati odločitev, ukrepov ali dogovorov, s katerimi bi lahko prišlo do zasuka v bitki, ki jo človeštvo izgublja. Pogajanja so sicer nepredvidljiva, glavna slovenska podnebna pogajalka Tina Kobilšek pa je včeraj dejala, da vprašanje, kaj se bo zgodilo s ključnimi vsebinskimi točkami, med katerimi je tudi krepitev skupnih ambicij za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, ostaja odprto.

Ob že navedenih višjih temperaturah in posledičnih naravnih ujmah, kakršna je bila npr. včerajšnja v Genovi, so na dejstvo, da bo omejitev segrevanja ozračja pod 1,5 stopinje Celzija v bistvu nemogoča, ravno ta teden opozorili znanstveniki oz. študija Global Carbon Budget, po kateri obseg svetovnih izpustov ogljikovega dioksida (C02) je letos na poti do novega rekorda.

Več v današnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.