Ciklus o primorskih priseljencih v Mariboru: IVO DANEU

Foto: Marjan Rožanc, Demon Iva Daneua, KUD Apokalipsa, Ljubljana, 2013, 5.

Piše: Ivan Vogrič

Ivo Daneu je bil rojen leta 1937 v Mariboru staršema Ivu, doma iz Bazovice, in Mariji Gombač, doma iz Trsta. Starša sta se s Primorske umaknila v času fašizma.

Ivov ded po mamini strani je bil doma z Opčin, kjer priimek Daneu ni prav redek. Ta priimek je še bolj značilen za Kontovel, od koder prihaja nekdanji steber istoimenske košarkarske ekipe, Robert Daneu. Prav Robert je s fanti generacije, rojene v začetku šestdesetih let, tvoril ogrodje združene ekipe Jadran, ki so jo sestavljali člani slovenskih košarkarskih društev v zamejstvu (poleg Kontovela so bili to Polet z Opčin, Bor iz Trsta, nabrežinski Sokol, Breg iz Doline in goriški Dom). Košarkarska ekipa Jadrana je bila zgodba o uspehu, saj je sredi osemdesetih let, ob izjemni podpori domačih navijačev, napredovala v italijansko B ligo. Lahko rečemo torej, da so predniki Iva Daneua izvirali iz okolja, ki je dalo talentirane igralce (poleg Robija Daneua, velja omeniti vsaj še Borisa Viteza, Marka Bana, Klavdija Starca, Petra Žerjala, Maura Čuka, idr.). Večina teh je igrala v klubih v najvišji italijanski košarkarski ligi.

Družino Daneu so ob zasedbi Jugoslavije prisilno izgnali v Srbijo. »Julija 1941 so nemški vojaki potrkali na vrata naše hiše na Smetanovi ulici, da nas pospremijo do železniške postaje. S seboj smo lahko vzeli le toliko, kolikor je vsakdo sam nosil,« je povedal v intervjuju veliko let kasneje. Iz Srbije se je družina vrnila v štajersko prestolnico poleti 1945.

S košarko se je začel ukvarjati pri štirinajstih letih, ko je oblekel dres Poleta, kasnejšega Branika. To je bil še čas močnega antagonizma med levim (KK Branik) in desnim bregom Drave (KK Železničar). Malo pred maturo leta 1956 (obiskoval je I. gimnazijo) ga je takratni selektor Aca Nikolić vpoklical v člansko reprezentanco. Tega leta je prestopil tudi v vrste ljubljanske Olimpije. Že prvo sezono (1956/57) je osvojil naslov državnega prvaka in bil razglašen za najboljšega košarkarja v Jugoslaviji. V barvah Olimpije je nato še petkrat osvojil lovoriko najboljšega kluba v Jugoslaviji. Ivo Daneu je bil štirinajst let član jugoslovanske reprezentance in je z njo odigral 209 mednarodnih tekem. Z reprezentanco je na evropskih prvenstvih trikrat osvojil srebrno in enkrat bronasto medaljo, na olimpijskih igrah enkrat srebrno, na svetovnih pa (vključno z »neuradnim« svetovnim prvenstvom v Čilu l. 1966) dvakrat zlato in dvakrat srebrno. Košarkarsko pot je sklenil s prvim mestom na svetovnem prvenstvu 1970 v Ljubljani. Bil je dolgoletni kapetan reprezentance, tudi ob osvojitvi tega naslova. Leta 1967 je bil izbran za najboljšega športnika Jugoslavije. V reprezentanci je igral v družbi velemojstrov igre z oranžno žogo, kot so Radivoj Korać, Krešimir Ćosić, Petar Skansi, Damir Šolman in Nikola Plečaš, ter pod vodstvom vrhunskih trenerjev (Ace Nikolića in Ranka Žeravice).

Leta 2007 je bil kot prvi Slovenec sprejet v Fibin Mednarodni košarkarski hram slavnih, v katerem sta le dva Slovenca (polega Daneua še Jure Zdovc).

Daneu je krojil tudi usodo Slovenije. Oktobra 1990 je kot poslanec socialistov v slovenskem parlamentu prvi predlagal plebiscit o samostojnosti Slovenije. Do tega je, kot znano, prišlo 23. decembra 1990.

Kot je dejal v nekem intervjuju, je še vedno Mariborčan na začasnem delu v Ljubljani. Zanimivi so tudi njegovi napotki: da nadarjenost prinese dvajset ali trideset odstotkov, drugo pa je delo. Pomembna je vztrajnost oziroma zdrava trma, ki pripelje do uspehov, tudi neslutenih. Zase je nekoč povedal, da je »dvojno trmast, ker sem po starših Primorec, rojen pa na Štajerskem.«