Čez to nevidno mejo

Življenje mi je prineslo na pot, da sem lahko spremljala bolezen, starost, umiranje in smrt nekaterih svojih bližnjih. Ob smrti svojega očeta je moj sin, še študent, na vprašanje, kako doživlja ta polni čas, vzkliknil: »Veste kaj, vse je milost!« To se mi zdi najboljši opis vsega, kar se je dogajalo med nami in v meni v tistih čudnih časih, ko se vse zgosti v mešanico dogodkov, dejanj in doživljanj, da še povedati ne znaš, kako je.