Oba spadata v isto rastlinsko skupino in oba vsebujeta žveplove ter druge bioaktivne spojine. Kateri pa bi zmagal, če bi ju postavili na prehranski dvoboj?
1. Česen morate poškodovati, da pokaže svojo moč
To je dejstvo, ki ga marsikdo ne pozna. V celem, nepoškodovanem stroku česna ni velike količine alicina. Ta značilna spojina začne nastajati šele, ko česen stremo, nasekljamo ali prežvečimo.
Takrat se združijo snovi, ki so bile prej v rastlinskih celicah ločene, in začne nastajati alicin.
Zato česna ni najbolje samo olupiti in celega vreči v lonec.
2. Po sekljanju ga ne dajte takoj v ponev
Še bolj zanimiv je naslednji trik. Nasekljan ali strt česen lahko pred segrevanjem pustimo stati približno 10 minut.
Zakaj? Encim, ki sodeluje pri nastajanju alicina, potrebuje nekaj časa za delovanje, obenem pa je občutljiv na visoke temperature.
Torej: stisnite česen, počakajte nekaj minut in šele nato kuhajte.
3. Vonj po česnu lahko prihaja celo iz pljuč
Ste se kdaj vprašali, zakaj si po česnu umijete zobe, pa ga ljudje še vedno zavohajo?
Razlog ni nujno samo v ustih. Nekatere hlapne žveplove spojine se po zaužitju absorbirajo v telo, nato pa se lahko deloma izločajo tudi z izdihanim zrakom.
Zato zobna ščetka včasih preprosto ne more rešiti težave.
4. Čebula skriva drugačno orožje – kvercetin
Čebula je odličen prehranski vir kvercetina, flavonoida z antioksidativnim delovanjem.
Posebej zanimive so rdeče in rumene sorte. Rdeča čebula poleg kvercetina vsebuje še antocianine – pigmente, ki ji dajejo značilno vijoličasto-rdečo barvo.
Zato barva čebule ni samo lepotni dodatek.
5. Zakaj ob čebuli jokamo?
Ko čebulo prerežemo, poškodujemo njene celice in sprožimo kemične reakcije, pri katerih nastane hlapna dražeča spojina. Ko pride do oči, povzroči draženje, zato solzne žleze začnejo proizvajati solze.
Čebula nas torej ne spravi v jok zaradi svojega močnega vonja, ampak zaradi obrambnega kemičnega mehanizma rastline.
6. Čebula ima prednost, ki jo pogosto spregledamo
Česna praviloma pojemo le nekaj gramov. Čebule pa lahko v enem obroku zaužijemo 50, 100 gramov ali še več.
Zato je lahko njen dejanski prispevek k prehrani precej večji, kot bi sklepali samo iz primerjave hranil na 100 gramov.
Poleg tega čebula vsebuje tudi fruktane, vrsto fermentabilnih ogljikovih hidratov, ki jih lahko uporabljajo črevesne bakterije. Prav zaradi fruktanov pa lahko pri občutljivih ljudeh povzroča tudi napenjanje in prebavne težave.
7. Česen ima zanimivo povezavo s krvnim tlakom
Česen je že dolgo predmet raziskav zaradi možnih učinkov na srčno-žilni sistem. Nekatere raziskave in metaanalize kažejo, da lahko določeni česnovi pripravki pri ljudeh s povišanim krvnim tlakom prispevajo k njegovemu znižanju.
To seveda ne pomeni, da lahko strok česna nadomesti zdravila. Je pa dober primer, zakaj česen raziskovalce zanima precej bolj, kot bi pričakovali od običajne kuhinjske začimbe.
Če iščemo živilo z izrazito koncentracijo zanimivih žveplovih spojin, bi rahlo prednost dali česnu.
Če pa ocenjujemo vsestranskost, količino, ki jo običajno zaužijemo, vsebnost flavonoidov in možnost vsakodnevne uporabe, je čebula izjemno težko premagljiva.
Najboljši odgovor je zato presenetljivo preprost: ne izbirajte.
Čebulo uporabite kot osnovo jedi, česen pa dodajte nekoliko pozneje. Tako dobite okus in koristne rastlinske spojine obeh.
In naslednjič, ko boste nasekljali česen, se spomnite najpreprostejšega trika iz tega članka: preden ga vržete na vročo ponev, mu dajte nekaj minut časa.
Uredništvo Notranjska

2 hours ago
18







English (US)