»Centralizacija ogroža tržaško pristanišče«

Reforma italijanskega pristaniškega sistema je potrebna, ampak zakonski predlog, ki ga je - po navdihu ministrstva za infrastrukturo pod vodstvom Mattea Salvinija - pripravila vlada, ni ustrezen, ker pušča odprta številna nerešena vprašanja in ob centralizaciji sistema odvzema avtonomijo ter finančna sredstva posameznim pristaniškim upravam. Tako menijo pri sindikatu CGIL, ki je včeraj v Trstu sklical srečanje z mediji, da bi obrazložil svoje pomisleke.

Deželno vodstvo CGIL poudarja, da predlagana reforma po eni strani ne rešuje vprašanja prihodnosti pristaniškega dela (med aktualnimi temami je njegova zakonska opredelitev kot naporno delo), po drugi pa ogroža razvoj tržaške luke in celega pristaniškega sistema Furlanije - Julijske krajine. Največ skrbi vzbuja predlagana ustanovitev družbe Porti d’Italia, ki bi prevzela skrb nad strateškimi odločitvami in sredstvi glede vseh pristanišč Apeninskega polotoka.

Nov center odločanja

»Potreba po večjem usklajevanju pristaniških politik na državni ravni je realna, ampak po našem mnenju bi za to moralo skrbeti ministrstvo. Tu je pa govor o ustanovitvi zasebne družbe, ki bi omejila avtonomijo pristaniških uprav ter jim odvzela dragocena finančna sredstva ter upravna orodja, ki so potrebna za zagotovitev razvoja in načrtovanja na regionalni ravni,« je razložil deželni sekretar CGIL Michele Piga. »Nevarno je, da bi se upravni presežki pristaniških uprav, ki se danes investirajo v infrastrukturo, vzdrževanje in lokalni razvoj, prelivali v omenjeno družbo, zatem pa bi ta sredstva lahko ušla izpod nadzora javnega načrtovanja,« je še utemeljil Piga.

V FJK so na to nevarnost posebno pozorni, »saj severnojadranska pristanišča potrebujejo naložbe, da bi bila kos konkurenci pristanišč v Kopru in na Reki, da bi utrdila povezave s srednjo in vzhodno Evropo ter zmogla tekmovati z velikimi pristanišči severne Evrope,« je še dejal Piga. Vse to terja večjo povezanost med luko, zaledjem, železnico in logistiko s krepitvijo tovornih terminalov od Fernetičev mimo Červinjana do Pordenona, je dodal.

Deželni sekretar sindikata zaposlenih v transportnem sektorju FILT-CGIL Saša Čulev je opozoril, da reforma, ki center odločanja in finančna sredstva oddaljuje od posameznih pristanišč, »tvega upočasniti postopke, ki so Trstu in ostalim deželnim lukam prinesli rast, promet in investicije«. Spomnil je, da je te dosežke že načelo dolgotrajno zavlačevanje z obnovo vodstva tržaške pristaniške uprave po odhodu predsednika Zena D’Agostina.

Piga in Čulev sta pojasnila, da sindikata CGIL in FILT spremembi zakona 84 iz leta 1994, ki ureja italijanski pristaniški sistem, ne nasprotujeta apriorno, pravzaprav se strinjata, da je reforma nujna. Ta mora okrepiti strateško usklajevanje na nacionalni ravni, »pri tem pa ne sme izničiti vloge pristaniških uprav,« poleg tega pa mora »podpreti pristaniško delo in spremljati integriran razvoj celotne logistične verige«.