ARTICLE AD
Kostanj je eden najbolj značilnih sadežev slovenske jeseni. Vonj po pečenih kostanjih spominja na otroštvo, na hladne večere, ko se iz peči dviga topla para in se po kuhinji razliva prijeten vonj po oreščkih. Vendar je pot od gozda do mize polna drobnih pasti. Marsikdo, ki si želi kostanje hraniti dlje, hitro ugotovi, da se že po nekaj dneh v shrambi pojavijo črvi ali plesnive lise. Kostanj ni kot jabolko ali krompir, zahteva posebno pozornost in nekaj potrpežljivosti.
V Sloveniji je še vedno veliko ljudi, ki kostanje po nabiranju shranijo v kleti, v lesenih zabojih ali na tleh, razgrnjene na papirju. Toda če jih pustimo brez nadzora, lahko že v enem tednu izgubimo velik del pridelka. Obstaja preprost, a izjemno učinkovit način, da se temu izognemo – vsakodnevno pregledovanje in odstranjevanje pokvarjenih kostanjev.

Zakaj kostanji v kleti hitro propadejo?
Kostanj je občutljiv plod. Vsebuje veliko vlage in naravnih sladkorjev, kar ga naredi dovzetnega za plesen, gnilobo in žuželke. Že drobna poškodba lupine omogoči vdor vlage ali jajčec kostanjevega zavrtača, drobne žuželke, ki se razmnožuje prav v notranjosti plodu.
Kleti, čeprav hladne, so pogosto vlažne in slabo prezračene. Takšni pogoji so idealni za razvoj plesni, ki se hitro razširi tudi na zdrave kostanje. Temperatura okoli deset stopinj je sicer primerna za shranjevanje, vendar mora biti zrak v prostoru suh in svež. Če se vlaga dvigne, kostanji dobesedno zadušijo sami sebe.
Dnevni pregled kot ključ do uspeha
Vsak, ki je kostanje kdaj hranil v kleti, ve, da se že en gnili plod hitro razširi med druge. Zato je dnevni pregled izjemno pomemben. Ni treba, da je dolgotrajen – pet minut na dan zadostuje.
Vsak dan rahlo premešajte kostanje in preverite, ali se je med njimi pojavil kakšen luknjast ali mehkejši plod. Takšne kostanje nemudoma odstranite, saj so znak, da se v notranjosti razvijajo črvi. Tudi tiste, ki imajo poškodovano lupino ali temne madeže, je bolje odstraniti.
Kostanj, ki ostane zdrav, nato rahlo prezračite – premešajte jih z rokami ali jih prenesite v drugo košaro, da dobijo svež zrak.
Rednost tega opravila je pomembnejša kot količina. Dnevno preverjanje ohranja svežino in preprečuje, da bi se vlaga ujela med plodove.
Kako prepoznati pokvarjen kostanj
Pokvarjeni kostanji imajo značilen vonj po kislem ali zatohlem. Lupina je lahko temnejša, rahlo zmehčana ali celo razpokana. Če jih stresete, boste včasih zaslišali rahlo ropotanje – znak, da je notranjost že izjedena. Črviv kostanj ima majhno luknjico, običajno na spodnjem delu, kjer se ličinka kostanjevega zavrtača prebije iz plodu. Takšne kostanje je najbolje odstraniti takoj, saj ličinke hitro okužijo sosednje.
Plesen se pogosto pojavi v obliki sivkaste prevleke ali temnih pik. Takšni kostanji oddajajo značilen vonj po vlagi in so neprimerni za uživanje.
Najboljši pogoji za hrambo v kleti
Da kostanji ostanejo čim dlje uporabni, jih je treba hraniti v prostoru z nadzorovano vlažnostjo in temperaturo. Idealna temperatura je med pet in deset stopinj Celzija, relativna vlažnost pa naj bo okoli 70 odstotkov.
Če je prostor preveč vlažen, se bo plesen razvila že po nekaj dneh, če pa je preveč suh, bodo kostanji izgubili vlago in se nagubali.
Kostanje razporedite v plitke zaboje ali košare v največ dveh plasteh. Vsaka plast naj bo ločena z mrežo ali papirjem, da zrak kroži med plodovi. Nikoli jih ne zapirajte v plastične vrečke ali zaprte posode – brez zraka bodo hitro začeli gniti.
V kleti naj bo redno prezračevanje, saj svež zrak preprečuje razvoj plesni. Če je mogoče, klet občasno na kratko odprite, da se vlaga razprši.
Kako ravnati s kostanji takoj po nabiranju
Veliko težav se začne že pred shranjevanjem. Kostanje je treba po nabiranju dobro pregledati in posušiti. Sveže kostanje razporedite po papirju ali leseni površini v tankem sloju in jih pustite nekaj dni na suhem, zračnem mestu, stran od neposrednega sonca.
S tem se iz plodov izloči odvečna vlaga, lupina se rahlo strdi, notranjost pa ostane sočna. Le tako pripravljeni kostanji so primerni za daljše shranjevanje.
Če jih v klet pospravite še vlažne, bodo čez nekaj dni začeli gniti od znotraj. Po sušenju jih lahko spravite v mrežaste vreče ali plitve košare.
Trik, s katerim podaljšate svežino
Preprost, a učinkovit trik za daljšo obstojnost je uporaba soli. Na dno zaboja stresite tanek sloj grobe soli in nanjo položite kostanje. Sol bo vpijala odvečno vlago in s tem zmanjšala možnost plesni. Ko se sol navlaži, jo preprosto zamenjajte z novo. Ta stara metoda, ki so jo poznale že naše babice, deluje brez kemikalij in popolnoma naravno.
Druga možnost je shranjevanje kostanjev v rahlo vlažnem pesku ali žagovini. Ti materiali vpijajo vlago, a hkrati ohranjajo stabilno okolje, kar preprečuje, da bi se plodovi izsušili.
Kaj storiti, če se pojavijo črvi?
Čeprav redno pregledovanje močno zmanjša možnost pojava črvov, se jih včasih ni mogoče popolnoma izogniti. Ličinke se razvijejo iz jajčec, ki jih samica odloži že v gozdu.
Če med kostanji opazite več luknjastih plodov, jih ločite in ostale potopite v vodo za nekaj ur. Plavajoči kostanji so večinoma črvivi, zato jih odstranite. Ostale dobro posušite in znova razporedite v kleti.
Ta postopek je varen in ne vpliva na okus. Vendar pa ga ne uporabljajte pogosto, saj lahko preveč vlage v vodi pospeši kvarjenje pri kasnejšem shranjevanju.
Alternativni načini shranjevanja
Če želite kostanje ohraniti dlje kot nekaj tednov, obstajajo še druge možnosti. Ena od najboljših je zamrzovanje. Kostanje pred tem narežite ali olupite, po želji pa jih lahko tudi blanširate v vroči vodi. Ko se ohladijo, jih razporedite po vrečkah in zamrznite. V zamrzovalniku zdržijo tudi do leto dni, ne da bi izgubili okus ali teksturo.
Druga možnost je sušenje. Posušeni kostanji postanejo trdi kot kamen, a se ob kuhanju ali pečenju znova zmehčajo. Včasih so jih naši predniki shranjevali na lesenih podstrešjih ali v pečeh, danes pa jih lahko posušimo tudi v pečici ali sušilniku.
Kako preprečiti plesen in neprijeten vonj v kleti?
Plesen v kleti je pogosto večji problem kot pri samih kostanjih. Vlažen zrak, zemeljski zidovi in pomanjkanje svetlobe ustvarijo idealne pogoje za njen razvoj. Zato je smiselno prostor pred sezono temeljito očistiti.
Na tla lahko postavite posodice z apnom ali sodo bikarbono, ki vpijata odvečno vlago. Prav tako je koristno, da kostanje občasno izpostavite svežemu zraku, vsaj za nekaj ur na teden.
Če opazite, da kostanji kljub trudu hitro propadajo, razmislite o shranjevanju v hladilniku. Tam bodo zdržali dlje, le da jih je treba pred uporabo pustiti nekaj ur pri sobni temperaturi, da se zmehčajo.
Preprost jesenski ritual
Pregledovanje kostanjev v kleti je lahko pravzaprav prijetno opravilo. Nekaj minut na dan, ko stopite v hladen prostor, se sključite nad košaro in preverite, ali je vse v redu. Medtem zadiši po zemlji in lesu, po jeseni in po domačnosti.
To ni le gospodinjsko opravilo, temveč del ritma, ki ga poznajo tisti, ki radi živijo v stiku z naravo. Vzeti si čas, pogledati vsak kostanj posebej in ga obrniti v roki pomeni negovati spoštovanje do pridelka.
Morda se zdi, da pet minut na dan ne pomeni veliko, vendar se ravno v teh majhnih korakih skriva skrivnost svežih, zdravih in okusnih kostanjev tudi globoko v zimo.
Jesenski vonj, ki traja
Kostanj je sadež, ki povezuje generacije. Otroci ga pobirajo v gozdu, starši ga pečejo, starejši pa ga znajo ohraniti. Čeprav se zdi shranjevanje kostanjev staromodno, ima nekaj lepega – občutek samostojnosti, povezanosti z naravo in preprostosti.
Vsakodnevno pregledovanje morda zahteva nekaj truda, a nagrada je velika. Kostanji ostanejo sveži, čvrsti in dišeči. Ob zimskih večerih, ko jih spečete v pečici ali zavrete v vodi, vas njihov okus spomni, da so dobre stvari tiste, za katere si vzamemo čas.
Zato, če jih hranite v kleti, ne pozabite – vsak dan le hitro poglejte, poslušajte, zavohajte. En sam črviv kostanj lahko uniči celo košaro, toda z redno skrbjo bo vonj po jeseni trajal vse do pomladi.
Objava Če boste kostanje hranili v kleti, morate vsak dan narediti eno stvar se je pojavila na Vse za moj dan.