Če bi ZDA fizično prevzele Grenlandijo, bi to pomenilo konec Nata, opozarja evropski komisar

Evropski komisar za obrambo in vesolje je jasno opozoril, da bi vojaški prevzem Grenlandije s strani ZDA lahko zlomil in izbrisal smisel Nata ter globoko prizadel odnose med Evropo in Združenimi državami. Dodal je, da bi v takšnem primeru morala EU pomagati Danski, saj bi šlo za kršitev mednarodnega prava in zaščite zavezništva.

Švedska: Na varnostni konferenci v Švedski je evropski komisar za obrambo in vesolje Andrius Kubilius izpostavil, da bi morebitna ameriška vojaška akcija proti Grenlandiji pomenila konec obstoječih struktur Nata in resen udarec za transatlantske vezi. Poudaril je, da invazija ni nujno neposredna realnost, a bi njene posledice presegale običajne diplomatske spore.

ZDA in Grenlandija: napetosti in odzivi

Donald Trump, nekdanji predsednik ZDA, je v zadnjih tednih znova potegnil na plano staro idejo, da bi morale ZDA “imeti” Grenlandijo. Kot razlaga, bi to po njegovem omejilo širjenje ruskega ali kitajskega vpliva v Arktiki. V Evropi in na samem otoku so se odzivi hitro zaostrili. Grenlandske oblasti so večkrat ponovile, da Grenlandija ni na prodaj in da o takšnih scenarijih sploh ne nameravajo razpravljati. Pri tem poudarjajo svoj položaj, avtonomno ozemlje Danske, hkrati pa tudi del zahodnega varnostnega okvira prek Nata.

Danska premierka je podprla stališče evropskega komisarja in dodala, da bi vsaka ameriška vojaška akcija proti Grenlandiji pomenila kršitev suverenosti. Ne samo to, po njenem bi to udarilo tudi po sami ideji zavezništva, ki je desetletja držalo evropsko varnost skupaj.

Tudi znotraj Nata se je slišalo precej zaskrbljenih tonov. Več voditeljev je poudarilo, da obramba Grenlandije ni stvar ene države, ampak skupna naloga vseh članic. V takšnih izjavah je običajno skrito še eno sporočilo, da je kolektivna varnost temelj, ki ga ne moreš kar preskočiti, ko ti ne ustreza.

Evropska obrambna pripravljenost in mednarodni odziv

Kubilius je ob tem dejal, da bi morala Evropska unija okrepiti svojo obrambno pripravljenost. Po njegovem ni narobe razmišljati tudi o dodatnih oblikah podpore Grenlandiji, če bi Danska to formalno zaprosila. Govora je o širjenju infrastrukturnih zmogljivosti, pa tudi o vojaški prisotnosti in logistiki v arktičnem prostoru, kjer so razdalje velike, pogoji pa hitro postanejo problem.

Nato generalni sekretar je poudaril, da ostaja vloga zavezništva za varnost v regiji ključna. Hkrati pa je opozoril na tveganje, da bi lahko takšna retorika, ali pa poteze, ki bi šle predaleč, načele enotnost Nata ravno v času, ko si tega nihče ne želi.

Ali je Nato res ogrožen?

Napetosti okoli vprašanja Grenlandije so razkrile globlje razlike v dojemanju vlog mednarodnih zavezništev in suverenosti držav. Evropska stran opozarja, da bi vsaka vojaška iniciativa ZDA v tem kontekstu imela katastrofalne posledice za Nato, medtem ko ZDA vztrajajo pri svoji vlogi v arktičnem prostoru zaradi strateških interesov. Medtem ko je neposredna vojaška akcija malo verjetna, je jasno, da vprašanje Grenlandije ostaja trn v peti mednarodnim odnosom in zahteva premišljene diplomatske rešitve, ki ohranijo stabilnost in mednarodno pravo.

Pripravil: J.P.

Vir: Reuters

The post Če bi ZDA fizično prevzele Grenlandijo, bi to pomenilo konec Nata, opozarja evropski komisar first appeared on NaDlani.si.