.png)
2 days ago
16
ARTICLE AD
Carine na uvoz ruskih umetnih gnojil, ki jih je Evropska unija uvedla kot del ukrepov po ruski invaziji na Ukrajino, za zdaj najbolj občutijo evropski kmetje. Kot opozarjajo predstavniki kmetijskih združenj, so jim stroški pridelave zaradi višjih cen gnojil občutno narasli, medtem ko ruska podjetja zatrjujejo, da lahko svoj izvoz brez večjih težav preusmerijo na druge trge.
„Sabotiramo sami sebe,“ je za Reuters dejal Cedric Benoist, namestnik vodje francoskega združenja pridelovalcev pšenice AGPB in vodja odbora za žita pri evropskem združenju Copa Cogeca. Benoist poudarja, da kmetje v trenutnih razmerah ne zmorejo obvladovati stroškov, saj gnojila predstavljajo enega ključnih vložkov v pridelavi.
Po podatkih Svetovne banke so svetovne cene gnojil letos znova v porastu. Med razlogi navajajo dodatne dajatve, ki jih je EU uvedla 1. julija poleg obstoječih tarif, kar dodatno obremenjuje evropske pridelovalce. Ti se že spopadajo z visokimi stroški energije, prevoza in okoljskimi predpisi, zaradi česar se položaj še zaostruje.
Čeprav zahodne države po začetku ruske invazije na Ukrajino februarja 2022 niso uvedle sankcij na hrano in gnojila, je EU sklenila postopoma zmanjšati odvisnost od ruske dobave. V prihodnjih treh letih bo tako carine na ruska gnojila postopoma zvišala.
Rusija, ki proizvede več kot 20 odstotkov svetovnih zalog gnojil, v EU dobavlja približno četrtino vsega uvoza. Evropska komisija je ob uvedbi carin julija sporočila, da bo pozorno spremljala vpliv ukrepov, da bi zagotovila ravnotežje med zaščito evropskih proizvajalcev gnojil in kmetov.
Od začetnih 40 evrov do 315 evrov na tono
Začetna tarifa, uveljavljena julija, znaša 40 evrov na tono sečnine in dušika. Do julija 2028 pa naj bi se dajatev postopoma zvišala na 315 evrov na tono. V tem času so povprečne cene sečnine, gnojila na osnovi dušika, narasle za 26,5 odstotka na 496 dolarjev na tono.
Evropski uradniki poudarjajo, da se vpliv tarif še preučuje. Eden od njih je dejal, da bi se lahko ukrepi odložili, če bi povzročili prevelik skok cen. „Zaradi zadržanosti do nakupa ruskih izdelkov evropski dobavitelji zdaj prodajajo po višjih cenah kot v drugih regijah,“ je ocenila neodvisna analitičarka trga gnojil Swati Kushwaha. Kot je dodala, kupci zato iščejo alternativne vire, med njimi Kanado, kjer pa so cene višje.
Pšenica na najnižji ravni v petih letih
Poseben izziv za kmete predstavlja dejstvo, da so cene pšenice padle na najnižjo raven v zadnjih petih letih. „Razmere glede na ceno pšenice niso dolgo vzdržne,“ je dejal Benoist in dodal, da trenutni pogoji za kmete pomenijo popolno nevzdržnost z vidika dobičkonosnosti.
Po ruski invaziji so se cene gnojil, kot sta diamonijev fosfat (DAP) in sečnina, močno zvišale, kar je vplivalo tudi na rast potrošniških cen hrane. Čeprav so se v začetku leta 2023 nekoliko znižale, zdaj znova rastejo. Povprečna cena DAP je denimo julija dosegla 736 dolarjev na tono, kar pomeni 10-odstotno rast od maja, ko je Evropski parlament potrdil uvedbo tarif.
Protesti kmetov in ruski odzivi
Po vsej Evropi so kmetje v letu 2024 množično protestirali proti naraščajočim stroškom in regulaciji, ki jim otežuje delo. Poleg nasprotovanja trgovinskim sporazumom so opozarjali tudi na skok cen gnojil, zaradi katerih mnogi proizvajalci niso mogli pokriti stroškov pridelave.
Na ruski strani medtem zagotavljajo, da lahko svoj izvoz preusmerijo drugam. „Izvoz v Evropo bomo po potrebi usmerili na druge trge,“ je junija za rusko agencijo RIA dejal izvršni direktor družbe Uralchem Dmitrij Tatjanin. Reuters ni mogel potrditi, ali so podjetja dejansko začela z večjimi preusmeritvami, večji proizvajalci, kot so Acron, PhosAgro in EuroChem, pa na prošnje za komentar niso odgovorili.
Po podatkih kanadskega proizvajalca Nutrien so ruska podjetja med ključnimi dobavitelji kalijevih in fosfatnih gnojil ter sečnine na trge, kot so Brazilija, Indija in ZDA, kar jim omogoča široko manevrsko polje za preusmeritev pošiljk.
Foto: Pexels
Morda vas zanima tudi
Objava Carine na ruska gnojila brez učinka za Moskvo, breme za evropske kmete je bila najprej objavljena na Portal24.
English (US)