Čalušić: Prihodnji teden novi sestanki o predlagani kmetijski zakonodaji

Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić je s predstavniki kmetijskih organizacij na današnjem srečanju spregovorila o polemikah glede predlaganega svežnja kmetijske zakonodaje ter za prihodnji teden napovedala še dva delovna sestanka z njimi. Ob tem je izrazila zadovoljstvo, da so se vrnili k marca prekinjenemu dialogu.

Ministrica je v izjavi za javnost po srečanju pojasnila, da so predstavniki kmetijskih organizacij danes izpostavili še nekatere odprte točke, o katerih bi se želeli pogovoriti v prihodnjih dneh.

Prihodnji teden bosta tako državna sekretarja na ministrstvu sklicala dva delovna sestanka na temo osnutkov zakona o kmetijstvu in novele zakona o kmetijskih zemljiščih ter jim predstavila zadnje čistopise, je napovedala.

Pri osnutku novele zakona o kmetijskih zemljiščih je še naprej v ospredju vprašanje agrofotovoltaike. Ta ni predvidena na 135.000 hektarih, kot so prvotno komunicirale kmetijske organizacije, temveč glede na podatke ministrstva na okoli 6500 hektarih, je poudarila Čalušić.

“Glavni namen agrofotovoltaike je predvsem ta, da se hrana prideluje, da ne pride do uzurpacij, ki smo jim bili morda priča v preteklih letih ravno zato, ker nimamo dovolj dobro definiranih zakonskih materij, in na drugi strani možnost zaščite pridelka ob pridelavi električne energije,” je podčrtala.

Kot je dodala, bodo pogovori o omenjeni zakonodaji mogoči še tudi v času njene obravnave v DZ.

Nevladne organizacije so danes opozorile tudi na svoje pomisleke glede predloga novele zakona o zaščiti živali, ki ni del paketa in je že v parlamentarnem postopku.

Rejce skrbi predvidena ukinitev reje kokoši v kletkah, izpostavljena pa je bila tudi problematika glede uvajanja “prepovedi kastracije pujskov na živo do sedmega dne”.

Ministrica je izrazila zadovoljstvo, da so se kmetijske organizacije vrnile k marca prekinjenem dialogu. “Današnji sestanek in odziv sta morda ponovno tista signala, da se bodo pripravljene pogovarjati. Treba je razumeti, da se usklajujemo s kmetijskimi nevladnimi organizacijami, na drugi strani imamo agroživilsko predelovalno industrijo, na tretji podjetja, obrtnike, gospodarstvo, pa medresorska usklajevanja. /…/ Pomembno je, da držimo ravnovesje med vsemi, predvsem pa, da ne skušamo skozi zakonodajo škodovati nobenemu,” je izpostavila.

V tej luči je zanikala očitke, da za nekaterimi predlaganimi spremembami stojijo “neke levičarske organizacije”. Zagotovila je, da predlogi temeljijo na delu stroke.

Dialog o predlaganem svežnju je v zadnjih sedmih mesecih po njenih besedah sicer potekal “intenzivno, na različne načine, tudi s podaljšanjem rokov za javno obravnavo, z ustanovitvijo delovnih skupin, z delom na terenu, s strokovnim delom mojih sodelavcev na ministrstvu”.

Kmetijske organizacije so konec marca sporočile, da ne bodo več sodelovale v delovnih skupinah, ki preučujejo področni zakonodajni paket, saj da se s predlaganimi spremembami pogoji za kmetovanje le še bolj zaostrujejo in ne gredo v pravo smer.

Predlagani sveženj kmetijske zakonodaje zajema sedem osnutkov zakonov in novel: zakone o kmetijstvu, o hrani, o varni hrani in krmi ter o zdravju živali ter novele zakonov o kmetijskih zemljiščih, o gozdovih in o zaščiti živalih.