Butoraj po 500 letih: Janez Butala oživlja zgodbe Bele krajine

Svojih 85 let posveča ohranjanju zgodb rodnega Butoraja, s čimer mladim generacijam predaja neprecenljivo dediščino o življenju njihovih prednikov, opisanih v knjigi o cerkvi sv. Marka.

Janez Butala iz Butoraja v Beli krajini, ki je gasilstvu posvetil več kot šest desetletij življenja, danes ohranja spomin na preteklost rodne vasi kot kronist, s čimer mlajšim rodovom predaja dragoceno znanje o življenju njihovih prednikov.

Butala je Belokranjcem znan kot dolgoletni funkcionar Gasilske zveze Črnomelj, kjer je med letoma 1980 in 1995 opravljal funkcijo tajnika. Njegova predanost gasilstvu, kjer je bil tudi operativni gasilec, poveljnik in predsednik, je bila leta 2020 nagrajena s plaketo ‘naj gasilec leta’. Prav velik požar gospodarskega poslopja v vasi v njegovi mladosti je bil eden od povodov za ustanovitev lokalnega gasilskega društva.

Potem ko je odložil uniformo aktivnega gasilca, se je posvetil raziskovanju zgodovine rodne vasi. Rezultat njegovega dela je knjiga z naslovom »500 let: cerkev sv. Marka na Butoraju«, ki je dragocen vir podatkov o preteklosti kraja in njegovih prebivalcih.

Knjiga podrobno opisuje težko življenje pred drugo svetovno vojno, ko se je večina preživljala s kmetijstvom na majhnih posestvih. Dotakne se tudi povojnega širjenja zaposlovanja in odhoda nekaterih v rudnik, kar je bil pred vojno redek pojav.

Med drugim Butala piše o propadlih mlinih in žagah, o vsakdanjih skrbeh za vodo, hrano in preživetje ter o bogatem družabnem življenju, kot so svatbe, rojstva, krsti in pustovanja. V njej so zajete tudi društvene dejavnosti Rdečega križa, šport in kultura, posebno mesto pa je namenjeno obdobju druge svetovne vojne in povojnemu razmahu gradenj. Zgodovinski podatki v knjigi segajo v 19. stoletje.

Sodobno gasilstvo je po Butalovem mnenju opremljeno bolje in prejema več občinskih sredstev kot nekoč, ko je bilo vse precej skromnejše. Spominja se tudi let, ko so peš hodili v šolo v Črnomelj, kar ga je naučilo discipline: “Nihče ni zamudil k pouku in vsi smo bili dobri učenci.”

Za največji pridobitvi Butoraja v zadnjih desetletjih šteje obnovo cest in vzpostavitev vodovoda, saj so prej vodo zbirali v kapnicah ali jo nosili od drugod. Čeprav zaradi starosti, 85 jih šteje, ne more več aktivno sodelovati pri intervencijah, ostaja povezan z gasilstvom kot veteran in častni član, ki mlajšim vedno priskoči na pomoč z nasveti in izkušnjami.