Bržan: »V vseh ljudeh najprej vidim dobro«

Po osmih letih na čelu Mestne občine Koper se Aleš Bržan znova poteguje za tretji mandat. V pogovoru ocenjuje dosežke in zamujene priložnosti, pojasnjuje odločitve o Solisu, stanovanjih in prostorskem načrtu ter razkriva, kako vidi prihodnost mesta, razvoj Luke Koper in odnose s političnimi tekmeci.

Ko ste leta 2018 na volitvah premagali Borisa Popoviča, ste napovedali drugačen slog vodenja občine. Kako sta se odtlej spremenila razvoj Kopra in odnos občine do ljudi?

»Ko sem se leta 2018 odločil za kandidaturo, sem si želel predvsem, da bi Koper postal normalna občina, v kateri bi se lahko normalno pogovarjali tudi ljudje, ki se ne strinjamo. Da ne bi bilo treba ob vsakem predlogu najprej preveriti, kdo ga je dal. To nam je uspelo. V Kopru dobro sodelujemo zelo različni ljudje, stranke in organizacije. Tudi v časih krhanja politične kulture in trumpovske retorike smo ohranili visoko raven komunikacije. Morda se to sredi kampanje težje vidi, ampak prepričan sem, da se bodo strasti kmalu umirile, in delo bo spet teklo normalno naprej.«

So ovadbe po vašem mnenju lahko legitimen del volilne kampanje?

»Če nekdo utemeljeno sumi, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, mora to vedno prijaviti. Tudi če smo sredi volilne kampanje. S tem nimam nobenih težav. Imam pa težavo, ko mi eden izmed kandidatov pripiše dejanje, ki ga nisem storil, ga razglasi za kaznivo in nato vloži ovadbo. Še zlasti, ko se z vsemi dejstvi seznani na seji občinskega sveta in se mu sum nepravilnosti porodi šele devet mesecev za tem.

Sam sem vedno pripravljen pojasniti vsako svojo odločitev in razloge zanjo. Zavedam se svoje odgovornosti in stojim za svojimi odločitvami. Pričakujem pa, da bodo tudi tisti, ki izrekajo tako resne očitke, prevzeli odgovornost za svoje besede. Volilna kampanja jih tega ne odvezuje.«

Kaj je bil po dveh mandatih vaš največji županski neuspeh in kaj ste se iz njega naučili?

»Najbolj me moti, da v tem mandatu nismo mogli obnoviti in nadgraditi garažnih hiš na Markovcu in v Prisojah. Parkirna stiska v strnjenih mestnih naseljih je huda in zelo krni kakovost življenja. Ko se človek vrne iz službe, si želi samo priti domov, ne pa se podati v bitko za prosto parkirno mesto.

Mi smo bili na gradnjo pripravljeni, v rokah imamo gradbeno dovoljenje in denar v proračunu. Žal pa so nekateri stanovalci proti občini sprožili sodne postopke po ZVEtL-1 in obe naložbi bosta očitno morali še počakati. Njihovo pravico, da svoje interese uveljavljajo na sodišču, spoštujem. Je pa težko, ko imaš rešitev, problem pa ostaja.

Smo pa kljub temu precej ublažili parkirne stiske v mestnih naseljih. Uredili smo 47 parkirnih mest pod Benčičevo ulico, 91 nad Kvedrovo in 101 ob Ulici Istrskega odreda. Skupaj s krajani in krajankami smo uvedli nov parkirni režim v Olmu in Prisojah. Veliko smo se pogovarjali, izvedli ankete in nov režim najprej preizkusili. Prostih parkirnih mest na tem območju je zdaj bistveno več.

Ta izkušnja me je naučila predvsem potrpežljivosti. Tudi ko si prepričan, da imaš dobro rešitev, moraš vztrajati pri pogovorih in iskanju dogovora. Pred odločitvijo preverim dejstva, pretehtam posledice in prisluhnem ljudem, ki jih bo najbolj zadevala. V Olmu in Prisojah smo pokazali, da lahko tako pridemo do rešitev, ki v praksi delujejo.«

Priznali ste, da ste pri gospodarskem razvoju naredili premalo. Kaj je izostalo in zakaj bi vam v tretjem mandatu uspelo več?

»Premalo smo naredili za podjetnike, ki želijo v Kopru začeti ali razširiti dejavnost. Podpirali smo podjetniške programe in posamezne pobude, vendar je bilo to premalo povezano. Podjetniku moramo bolj konkretno pomagati pri iskanju prostora, razvojnega partnerja ali denarja za naložbo.

Zato pripravljamo Razvojno gospodarsko platformo, kjer bo podjetnik na enem mestu dobil pomoč pri teh korakih in povezovanju z univerzo ter raziskovalci. Pripravili smo poslovni in operativni načrt ter preverili možnosti za lokacijo. Za delo bo odgovorna ekipa, od katere bom zahteval konkretne rezultate.

Potrebujemo tudi novo poslovno cono. Predlog tehnološkega parka v Bertokih smo po pripombah krajanov umaknili iz osnutka OPN. Zdaj moramo poiskati sprejemljivo lokacijo, kjer se bodo podjetja lahko razvijala in odpirala nova delovna mesta.«

Kakšna je vaša dolgoročna gospodarska vizija: logistika in turizem ali tudi tehnološka podjetja z višjo dodano vrednostjo?

»Želim si, da bi imel mlad človek v Kopru več možnosti za dobro službo in da bi podjetje, ki želi rasti, tukaj našlo pogoje za razvoj. Naše gospodarstvo ima res močno logistično osnovo, vendar imamo priložnosti tudi na drugih področjih. Univerza in raziskovalne ustanove nam pri tem lahko veliko pomagajo.

Vidim prostor za pametno logistiko, medicinske tehnologije, biotehnologijo in druge dejavnosti, ki temeljijo na znanju. Ob tem potrebujemo tudi obrtnike, mala in družinska podjetja. Njihove potrebe so pogosto zelo konkretne. Iščejo primerno delavnico, poslovni prostor, urejen dostop ali pomoč pri širitvi. Podpora gospodarstvu mora doseči tudi njih.

Turizem želimo razvijati skozi vse leto in ga tesneje povezati s kulturo, športom, našimi vasmi in lokalno pridelavo. Pri novi naložbi me manj zanima, kako donosna bo za investitorja, ampak kakšna delovna mesta bo prinesla, koliko prostora potrebuje in kako bo vplivala na okolico. Prostor je pri nas preveč dragocen, da bi se veselili že gradnje. Želim si več zaposlitev, od katerih je mogoče dostojno živeti, in več priložnosti, da ljudje svoje znanje uporabijo doma.«

Zakaj Koper še nima novega OPN, kdo je odgovoren za zamude in kdaj bi ga lahko sprejeli?

»OPN je pripravljen za sprejem in ga bom občinskemu svetu predložil takoj po volitvah. V prvem mandatu smo iskali predvsem družbeno soglasje zanj in ga tudi dosegli. V celotnem postopku smo izvedli dve javni razgrnitvi in skupaj 17 javnih obravnav po vsej občini, tako da so imeli vsi možnost sodelovati in predlagati rešitve.

Pripravo dokumenta pa so podaljšale katastrofalne poplave, ki so Slovenijo prizadele leta 2023. Zaradi njih smo morali izdelati zahtevne dodatne študije, in to v času, ko so bili strokovnjaki, ki jih izdelujejo, že izjemno obremenjeni. Tudi zato je vse skupaj trajalo dlje, kot smo načrtovali.

OPN bi sicer lahko občinskemu svetu predložil že letošnjo jesen, vendar sem ocenil, da gre za preveč pomemben dokument, da bi postal predmet predvolilnih obračunavanj. Še zlasti po julijski zavrnitvi OPPN za stanovanjski kare med Dolinsko cesto in Ulico Istrskega odreda, kjer načrtujemo več kot 200 novih javnih najemnih stanovanj.«

Koliko od več kot 200 novih javnih najemnih stanovanj ob Ulici Istrskega odreda bo zgrajenih do leta 2030 in kako boste preprečili nove prostorske zaplete?

»Za novo sosesko ob Ulici Istrskega odreda imamo pripravljeno prostorsko rešitev, ki poleg več kot 200 javnih najemnih stanovanj in oskrbovanih stanovanj za starejše predvideva tudi osnovno šolo, športno dvorano, garažo in odprte površine. Občinski svet julija tega načrta sicer ni podprl, a verjamem, da bodo ljudje na volitvah zamenjali večino svetnic in svetnikov, ki so glasovali proti stanovanjem za naše ljudi.

Sam bom pri projektu vztrajal. Z občinskim in republiškim stanovanjskim skladom smo pri Novi Dolinski že pokazali, da znamo sodelovati in zgraditi stanovanja. Prepričan sem, da bomo to uspešno ponovili tudi pri novi soseski.

Naš cilj je, da OPPN sprejmemo že prihodnje leto in čim prej začnemo graditi. Izkušenj imam zdaj že dovolj, da sem pri napovedovanju rokov previden. Dokončanja celotne soseske do leta 2030 ne morem obljubiti, se bomo pa zelo potrudili, da bi nam uspelo.«

Ali nova stanovanja v Kopru rešujejo potrebe domačinov ali predvsem povpraševanje na trgu? Kako boste to razmerje spremenili?

»Če si človek z redno zaposlitvijo v Kopru še vedno težko privošči stanovanje, potem sama rast števila zgrajenih stanovanj očitno še ne zadošča.

Demografska študija, ki smo jo pridobili leta 2019, je primanjkljaj stanovanj v naši občini ocenila na skoraj tri tisoč stanovanj. Napovedala je, da bi se ta številka do leta 2029 lahko povečala na 3.750. Zato smo že v prejšnjem mandatu pospešili gradnjo javnih najemnih stanovanj in spodbudili tudi gradnjo stanovanj za trg.

Razumem občutek, da se nova stanovanja gradijo predvsem za premožnejše kupce od drugod. Ko mlada družina pogleda cene, si težko predstavlja, da bo lahko kadarkoli prišla do svojega doma. Vendar nova tržna stanovanja kupujejo tudi domačini, ki potrebujejo več prostora. Ob selitvi pa na trgu ponudijo svoje prejšnje stanovanje in s tem odprejo možnost nekomu, ki išče prvi dom. Tudi zato potrebujemo tržno gradnjo. Če ponudba več let ne sledi potrebam, se stanovanjska stiska samo poglablja.

Na prednostni listi za javna najemna stanovanja imamo še približno 400 upravičencev. Gradnjo moramo nadaljevati, hkrati pa povečati ponudbo stanovanj, cenovno dostopnih tudi srednjemu sloju. Ljudje s povprečnimi dohodki morajo imeti možnost, da si s svojim delom ustvarijo dom v Kopru.

Veliko priložnost vidimo v že zgrajenih, a zapuščenih stavbah, ki ostajajo prazne zaradi nezaključenih zapuščinskih postopkov. V naši občini jih je skoraj 2.000. Z državo smo že pripravili rešitev, ki nam bo omogočila, da jih aktiviramo. Verjamem, da bo kmalu uzakonjena in da bomo lahko začeli obnavljati hiše, ki jih danes zaradi neurejenega lastništva ne moremo.«

Kaj je občina pridobila z dogovorom z Grafistom o aparthotelu Solis in kako boste ob možnosti prodaje apartmajev zaščitili javni interes?

»Občina je sklenila dogovor, po katerem Grafist v celoti prevzame stroške dokončanja skupnih delov hotelske stavbe. Sem sodijo streha, fasada in drugi skupni deli, ki bi jih sicer morali sofinancirati tudi mi kot etažni lastniki. Zasebni del se dokončuje z zasebnim denarjem. Niti cent javnega denarja ne bo šel v projekt, ki ne prinaša neposredne javne koristi.

To je bila moja zaveza od prvega dne, ko sem prevzel vodenje občine in je ob vpadnici stal propadajoč betonski skelet. Iskali smo izvedljivo rešitev za dokončanje objekta, ki bi bila za občino gospodarna in bi ohranila njegovo hotelsko namembnost.

Ob moji prvi izvolitvi je investitor že imel občinsko mnenje o skladnosti projekta hotela z osmimi nadstropji. Takšna višina zame ni bila sprejemljiva, saj bi hotel postal najvišji del objekta in zastrl pogled na mestno jedro. Investitor pa je pojasnjeval, da nižji hotel zanj ne bi bil ekonomsko vzdržen, ker bi imel premalo sob, da bi pritegnil večje hotelske verige.

Pogajanja so bila zahtevna. Na koncu smo se dogovorili, da bo objekt po višini izenačen s preostalimi deli kompleksa Solis, zasnovan pa bo kot aparthotel. Ta je bil po investitorjevih pojasnilih zaradi nižjih stroškov upravljanja izvedljiv tudi pri manjši višini.

Grafist se je v pogodbi izrecno zavezal, da spremembe turističnih apartmajev v stanovanjsko rabo ne bo predlagal. Če predlog kljub temu vloži, mora plačati 500.000 evrov pogodbene kazni, ne glede na izid postopka. Vsak posamezni turistični apartma ima lahko svojega lastnika, vendar prodaja enote ne spreminja njene namembnosti, pogodbena kazen pa se sproži tudi v primeru, da bi spremembo namembnosti predlagal nov lastnik.

V eni od delovnih različic pogodbe je bila ta varovalka omejena na deset let. V končni pogodbi smo časovno omejitev odpravili, zato obveznost investitorja velja tudi po preteku desetih let. Plačilo kazni pa še ne pomeni, da je sprememba namembnosti potem dovoljena. Občina ima kot večinska etažna lastnica možnost, da takšno spremembo prepreči.

Za tem dogovorom stojim in zagotavljam, da občina spremembe namembnosti ne bo dovoljevala.«

Kje je pri Solisu meja med sodelovanjem z investitorjem in popuščanjem njegovim interesom? Bi danes kaj odločili drugače?

»Pri vsakem dogovoru me zanima samo, kaj občina pridobi in kakšne obveznosti prevzame. Podjetje seveda išče poslovno korist. Moja naloga pa je, da v tem sodelovanju zaščitim interese skupnosti in javni denar. Uspeh investitorja sam po sebi še ne pomeni škode za občino. Dober dogovor lahko koristi obema.

Pri odločitvah o Solisu smo dosledno uveljavljali javni interes. Za vsemi svojimi odločitvami stojim in bi jih sprejel znova. So pravno in prostorsko utemeljene, predvsem pa gospodarne. Nisem pa jih sprejemal sam. V oblikovanje dogovora je cela ekipa strokovnjakov vložila zelo veliko dela, vse odločitve pa je obravnaval tudi občinski svet.«

Kje je meja širitve Luke Koper glede na prometne, prostorske in okoljske obremenitve ter kakovost življenja prebivalcev?

»Življenje s pristaniščem ni enostavno, življenje brez Luke Koper pa bi bilo za naš kraj, našo državo in celotno gospodarstvo skoraj nemogoče. Pri tem ne mislim samo na neposredna in povezana delovna mesta. Vprašajte države brez pristanišč, kaj bi dale za takšno Luko Koper, kot jo imamo mi.

Zato bi bilo zelo nepošteno reči, da nas uničuje, kar slišim prepogosto. Nas pa nedvomno obremenjuje. In mislim, da bi nas lahko in tudi morala obremenjevati manj. Na tem intenzivno delamo.

Z Luko smo se dogovorili za 320.000 evrov letno za omilitvene ukrepe, s katerimi občanom pomagamo zamenjati okna, izboljšati zvočno izolacijo in urediti prezračevanje domov. Ta sredstva želimo povečati. Hkrati moramo zmanjševati obremenitve pri njihovem izvoru, da se ljudem pred hrupom ne bo treba umikati za zaprta okna.

Razvoj Luke podpiram, če bo temeljil na boljših tehnologijah, učinkovitejši rabi prostora in zmanjševanju obremenitev za ljudi. Meja razvoja pristanišča je meja državnega prostorskega načrta. Predvsem pa je meja kakovost življenja prebivalcev in prostor, ki ga mesto potrebuje za svoj razvoj. Verjamem v kompromise, ampak ko gre za hrup, izpuste in prostor, jih ne more biti.«

Kaj mora občina ob drugem tiru in širitvi pristanišča zahtevati od države in Luke, da lokalne ceste ne bodo še bolj obremenjene?

»Zahtevati moramo, da prometna infrastruktura sledi razvoju pristanišča in da čim več tovora potuje po železnici. Pri drugem tiru me zato poleg novih zmogljivosti zanima, koliko bodo dejansko uporabljene. Večji pretovor ne sme pripeljati še več tovornjakov na naše ceste. Ljudje potrebujemo prevozne ceste tudi takrat, ko ima pristanišče veliko dela.

Pomembni premiki so že narejeni. Nova pristaniška vhoda sta skupaj s selitvijo kamionskega terminala razbremenila prostor ob mestnem središču. Serminska vpadnica je omogočila neposreden dostop do pristanišča in preusmeritev dela tovornega prometa. Širitev Bertoške vpadnice bo prispevala k boljši pretočnosti. Pri teh povezavah je bilo sodelovanje z državo nujno in pri njem bomo vztrajali.

Od države pričakujemo tudi nadaljevanje postopkov za tranzitno povezavo Koper–Dragonja in sprejem državnega prostorskega načrta prihodnje leto.«

Kateri koraki še čakajo projekt povezovanja vodovodov 12 občin, kdaj bo oskrba varnejša in kaj, če se projekt spet zavleče?

»Ne samo, da v Kopru v tem projektu sodelujemo, vodimo ga. Ker država sama nikakor ni našla poti do rešitve, smo pobudo prevzeli sami, povezali dvanajst občin in skupaj z državo pripravili projekt Vodooskrba slovenske Istre ter Krasa. Ta projekt povezuje štiri regionalne vodovodne sisteme, ki bodo lahko bolj učinkovito uporabljali razpoložljive vodne vire, si pomagali ob suši ali izpadu posameznega vira ter zmanjšali izgube v omrežju. To je po mojem mnenju najpomembnejši projekt za dolgoročno varnost naše skupnosti.

Izvedba bo potekala po fazah v dveh evropskih finančnih perspektivah. Pred začetkom gradnje moramo dokončati potrebno dokumentacijo in pridobiti dovoljenja, ob tem pa zagotoviti sredstva tudi za nadaljevanje projekta v naslednjem finančnem obdobju.

Smo pa v Kopru že sedaj bolj varni. Okrepili smo možnosti dobav iz sosednjih vodovodov in povezavo s Trstom, tako da smo letošnje najbolj vroče poletje v zgodovini meritev preživeli brez omejitev rabe pitne vode. Številnim slovenskim občinam iz bistveno bolj vodnatih delov Slovenije to ni uspelo. Ob tem pa pripravljamo tudi strokovne podlage za akumulacijo Griža pri Kubedu, s katero bi si zagotovili lastno zalogo pitne vode za sušna obdobja.«

Katero prometno težavo v Kopru in zaledju bi rešili najprej in kako bi z javnim prevozom zmanjšali odvisnost od avtomobilov?

»V obnovo cestnega omrežja vsako leto vložimo 5 milijonov evrov. V zadnjih dveh mandatih smo odsek za odsekom prišli do skoraj 40 kilometrov obnovljenih cest. Hkrati smo v mestu in ob njem zgradili dve parkirni hiši in skupaj uredili 1745 novih parkirnih mest. V naslednjem mandatu bomo obnovili še 20 kilometrov cest in uredili še 500 parkirnih mest.

Ker se je zapletlo z obnovo obstoječe garažne hiše na Markovcu, bomo morali v naslednjem mandatu zgraditi novo, moramo pa ob tem ljudem omogočiti, da za pot ali del poti avtomobila sploh ne potrebujejo. Na Markovcu bomo to dosegli tudi z dvigalom, okrepiti pa moramo tudi javni potniški promet. V mestu imamo Kurjerco in električne Kurjere, potrebujemo boljše avtobusne povezave v primestju, bolje moramo povezati parkirišča P+R s središčem ter prilagajati vozne rede vsakodnevnim potem. Šolske prevoze smo že odprli tudi drugim občanom. Za slabše povezane kraje bomo razvijali prevoze na zahtevo. Želim si, da bi bil javni prevoz za več ljudi razumna vsakdanja izbira.«

Kako upravičujete dvigalo na Markovec ob drugih, neposrednejših infrastrukturnih potrebah in kako določate razvojne prioritete?

»Prav neposredni vpliv na vsakdanje življenje je glavni razlog, da ta projekt zagovarjam. Občina o njem razmišlja že zelo dolgo. Spominjam se, da je o dvigalu že v prejšnjem stoletju govorila županja Fister. Zamisel je kasneje obudil moj predhodnik, v tem mandatu pa se je odprla možnost, da za mobilno povezavo z Markovcem pridobimo evropski denar. Te priložnosti nismo smeli zapraviti. Od države smo pridobili tudi dragoceno zemljišče ob morju, ki bo ostalo v občinski lasti pod pogojem, da na njem zgradimo dvigalo.

Ob izvedbi povezave bomo v obmorskem parku Žusterna uredili tudi sodoben gostinski objekt in sanitarije, ki bodo nadomestili sedanje kontejnerje. Za plažno infrastrukturo bomo sredstva zagotovili ločeno, saj evropska sredstva za mobilno povezavo temu niso namenjena.

Dejstvo je, da zaradi vzpona na Markovec večina pot proti mestu začne v avtomobilu. Po izgradnji dvigala se bo veliko lažje odločiti za sprehod ali vožnjo s kolesom do morja. Dvigalo bo v veliko pomoč starejšim, ljudem z gibalnimi težavami in družinam z otroškimi vozički. Verjamem pa, da se bodo številni zaposleni v službo pogosto raje odpravili z dvigalom in si prihranili čas za iskanje prostega parkirnega mesta.

Seveda ne bo vsak občan uporabljal te povezave. Tudi vsake šole ali kanalizacijskega odseka ne uporabljamo vsi. Pri prednostnih nalogah moramo presoditi, koliko ljudi bo pridobitev uporabljalo, katero težavo rešujemo, kako pripravljen je projekt in kakšne možnosti financiranja imamo.«

Kakšen Koper si predstavljate leta 2040 in kaj mu manjka, da bi bil več kot pristaniško, upravno in trgovsko središče?