Brutalizem: Kdo so arhitekti, ki so navdihnili oskarjevski The Brutalist?

Brutalizem: Kdo so arhitekti, ki so navdihnili oskarjevski The Brutalist?

Film The Brutalist, eden glavnih favoritov letošnje podelitve oskarjev, ni biografski film v klasičnem pomenu, temveč umetniška interpretacija resničnih dogodkov in osebnosti, ki so zaznamovale brutalizem. Brutalizem je arhitekturno gibanje, ki je skozi 20. stoletje vzbujalo burne odzive. S svojo neobdelano surovostjo, masivnimi betonskimi strukturami in funkcionalnim pristopom je brutalizem pustil pečat po vsem svetu, zdaj pa je njegova zapuščina oživljena tudi na filmskem platnu.

The Brutalist, ki je prejel deset nominacij za oskarja, pripoveduje zgodbo o judovskem arhitektu, rojenem na Madžarskem, ki se po preživetem holokavstu odpravi v Združene države, piše Euronews. Tam ga pričaka izjemno ambiciozen, a hkrati nevaren plutokrat, ki ga povabi k sodelovanju pri vizionarskem modernističnem gradbenem projektu. V glavni vlogi Lászlòja Tòtha nastopa Adrien Brody, medtem ko Guy Pearce upodablja skrivnostnega Harrisona Van Burena.

Kljub prepričljivemu pripovednemu loku film ne temelji na zgodbi ene same osebe, temveč je junak Tòth zasnovan kot zlitje več resničnih osebnosti, ki so v preteklosti igrale ključno vlogo v brutalistični arhitekturi. Režiser Brady Corbet je razkril, da je navdih za lik črpal iz več vplivnih arhitektov, ki so s svojimi deli zaznamovali obdobje povojnega modernizma.

Brutalizem: radikalna estetika in funkcionalnost

Brutalistična arhitektura, ki je nastala v povojnem obdobju, je stavila na surovi, neobdelani beton, jeklene konstrukcije in masivne geometrijske oblike. Gre za slog, ki je pogosto delil javno mnenje – kritiki so ga označevali kot hladen, neprivlačen in neprijeten, medtem ko so ga privrženci slavili kot vizionarsko umetniško smer, ki je v 20. stoletju ustvarila nekaj najbolj prepoznavnih stavb.

Med najbolj znanimi arhitekti brutalizma je bil Marcel Breuer, madžarsko-nemški modernist, ki ima veliko skupnega s fiktivnim Tòthom. Breuer je bil judovskega rodu in je po emigraciji v Združene države ustvaril nekatere najbolj ikonične brutalistične stavbe. Mednje spada vhod v obliki leteče preproge v stavbo Unesca v Parizu (1956), zvonik opatije sv. Janeza v Minnesoti (1954) ter znamenita galerija 945 Madison Avenue v New Yorku, danes znana kot Breuerjeva stavba.

Poleg Breuerja je brutalizem zaznamoval tudi Ernö Goldfinger, arhitekt, ki je svoje sledi pustil predvsem v Londonu. Njegovi Balfron in Trellick Towers sta dve ikonični stanovanjski stavbi, ki sta ob izgradnji vzbujali številne polemike, danes pa veljata za zaščiteni kulturni znamenitosti. Njegov brutalistični dom v predmestju Londona je bil tako kontroverzen, da je Iana Fleminga, avtorja Jamesa Bonda, spodbudil k poimenovanju enega njegovih najslavnejših zlikovcev – Goldfingerja.

Povezava med Bauhausom in brutalizmom

Številni arhitekti brutalizma so izhajali iz Bauhausa, vplivne umetniške šole, ki jo je ustanovil Walter Gropius. Gibanje Bauhaus je med letoma 1919 in 1933 povezovalo umetnost, arhitekturo in oblikovanje v sodobno, modernistično estetiko. Med ključnimi osebnostmi so bili poleg Breuerja še Hannes Meyer in Ludwig Mies van der Rohe.

Vendar je Bauhaus kmalu postal tarča nacistov, ki so ga označili za “degenerirano umetnost” in ga povezovali z judovstvom ter komunizmom. Zaradi vse večjih groženj so mnogi arhitekti emigrirali – Gropius in Breuer sta pobegnila v ZDA, kjer sta nadaljevala svojo arhitekturno kariero. Manj sreče je imel umetnik Otto Dix, čigar dela so bila javno ožigosana in razstavljena kot primer “žalitve nemških vrednot”.

Brutalizem v sodobnem času

Čeprav je brutalizem v preteklosti vzbujal nasprotujoča si mnenja, njegova zapuščina danes uživa vse večje priznanje. Britanska umetnica Tracey Emin je nedavno ostro obsodila predlagane spremembe brutalističnega stanovanjskega bloka v Margateu, saj meni, da so takšni objekti nepogrešljiv del arhitekturne zgodovine.

Tudi nagrada Mies van der Rohe, ki jo je leta 2024 prejela knjižnica Gabriela Garcíe Marqueza v Barceloni, dokazuje, da brutalistični slog še vedno močno vpliva na sodobno arhitekturo. Arhitekta Guillermo Sevillano in Elena Orte sta zasnovala knjižnico, ki s svojo monumentalnostjo in prepoznavno strukturo privablja množice obiskovalcev. Sevillano poudarja, da ima brutalizem kljub kontroverzam globalni vpliv in ostaja pomemben element arhitekturne krajine.

Med vidnejšimi sodobnimi brutalističnimi projekti izstopajo dela Paula Mendesa da Rocha v Braziliji, kot so stanovanjska stavba Guaimbe v São Paulu, brazilski paviljon na Expo 70 v Osaki in kapela svetega Petra.

Brutalizem je skozi zgodovino premikal meje arhitekture in oblikovanja ter izzival tradicionalne predstave o estetiki in funkcionalnosti. Film The Brutalist na svoj način ponuja vpogled v preteklost tega gibanja, hkrati pa ponovno odpira razpravo o njegovem pomenu in zapuščini.

Portal24; Foto: Posnetek zaslona iz napovednika filma The Brutalist (vir: Wikimedia Commons, imetnik avtorskih pravic: A24)

Objava Brutalizem: Kdo so arhitekti, ki so navdihnili oskarjevski The Brutalist? je bila najprej objavljena na Portal24.