Bruselj napoved gospodarske rasti Slovenije za 2024 precej znižal, rahlo tudi za 2025

Evropska komisija je napoved gospodarske rasti Slovenije za letos znižala z 2,3 na 1,4 odstotka, za leto 2025 pa z 2,6 na 2,5 odstotka. Za leto 2026 napoveduje 2,6-odstotno rast slovenskega bruto domačega proizvoda (BDP). Napoved inflacije je za letos v primerjavi z majsko oceno znižala na 2,1 odstotka, za prihodnje leto pa zvišala na 3,2 odstotka.

Kot navajajo v Bruslju, se bo rast slovenskega BDP v drugi polovici letošnjega leta okrepila, a ostala zmerna. Izvozno povpraševanje bo ostalo razmeroma šibko, rast naložb pa omejena, predvsem zaradi gradbeništva.

Tako pričakujejo, da bo rast slovenskega gospodarstva v letošnjem letu znašala 1,4 odstotka, potem ko so še maja napovedovali 2,3-odstotno rast.

Prihodnje leto bo medtem po napovedih komisije znašala 2,5 odstotka, kar je le 0,1 odstotne točke manj, kot so napovedovali v spomladanski napovedi. Leta 2026 naj bi se okrepila na 2,6 odstotka.

Pričakujejo, da se bo zasebna potrošnja v prihodnjih dveh letih močno povečala, k čemur bo prispevala predvsem rast zaposlenosti in realnih plač.

Prav tako se bodo povečale naložbe, in sicer zaradi ukrepov, financiranih iz evropskega sklada za okrevanje in odpornost, pa tudi kohezijske politike. Med drugim se bodo zaradi boljših finančnih pogojev in večjega izvoznega povpraševanja povečale naložbe v stroje in opremo. Večje naložbe in potrošnja bodo prispevale tudi k okrepitvi uvoza.

Napoved inflacije, ki je lani v povprečju znašala 7,2 odstotka, je Evropska komisija za Slovenijo za letos znižala z 2,8 na 2,1 odstotka, za prihodnje leto pa zvišala z 2,4 na 3,2 odstotka, leta 2026 naj bi se inflacija znova znižala na 2,1 odstotka.

V Bruslju pričakujejo, da se bo v Sloveniji letos in prihodnje leto nadaljevala konsolidacija javnih financ. Slovenski javnofinančni primanjkljaj se bo letos znižal na 2,4 odstotka BDP, predvsem zaradi začasnega zvišanja davkov, namenjenega financiranju popoplavne obnove.

Prihodnje leto pa se bo po napovedih Bruslja javnofinančni primanjkljaj znižal na 2,1 odstotka BDP, in sicer zaradi prispevkov za dolgotrajno oskrbo in višjih prihodkov od izpustov ogljikovega dioksida. Leta 2026 bo primanjkljaj ostal pri 2,1 odstotka.

Javni dolg pa se bo med letoma 2023, ko je znašal 68,4 odstotka BDP, postopoma zmanjševal do 63,1 odstotka BDP leta 2026.