Brezposelnost rekordno nizka, za socialno pomoč pa na žalost vse več denarja – taka je bila zadnja Golobova reforma. Kaj namerava nova vlada?

Slovenija ima danes bistveno manj brezposelnih kot pred dobrim desetletjem, država pa za sistem denarne socialne pomoči namenja občutno več denarja.

Poslanec Andrej Poglajen in poslanska skupina SDS zato opozarja predvsem na dolgotrajno neaktivnost ljudi, ki so sposobni za delo. Ob tem je zanimivo, da so se socialni transferji občutno zvišali prav v času Golobove vlade, katere koalicijska partnerica je bila tudi Levica.

Poglajen je na seji državnega zbora opozoril na veliko razliko med razmerami na trgu dela nekoč in danes. »Ko je bila brezposelnost 13,1 odstotka, je bilo brezposelnih okoli 120.000 ljudi. Danes je brezposelnost okoli 4,8 odstotka, brezposelnih pa približno 45.000, država pa za socialne podpore namenja trikrat več,« je izpostavil.

Njegovo sporočilo je, da mora biti socialna pomoč namenjena predvsem ljudem, ki je zaradi objektivnih okoliščin dejansko potrebujejo, pri delovno sposobnih pa bi moral sistem po njegovem bolj spodbujati aktivacijo in zaposlitev.

»Ne govorimo o bolnih ali invalidih«

Poglajen je ob razpravi posebej poudaril, da njegove kritike niso usmerjene proti ljudem, ki zaradi bolezni, invalidnosti, družinskih okoliščin ali drugih objektivnih razlogov ne morejo delati. »Ne govorimo o bolnih. Ne govorimo o invalidih. Ne govorimo o ljudeh, ki zaradi zdravstvenih, družinskih ali drugih objektivnih okoliščin ne morejo delati. Govorimo o tistih ljudeh, ki lahko delajo.«

Prav pri tej skupini po njegovih besedah nastaja problem dolgotrajne neaktivnosti, ki ga država ne bi smela spregledati. Gre torej za vprašanje, ki presega samo višino socialne pomoči: ali sedanji sistem človeka, ki je sposoben za delo, dovolj spodbuja k vrnitvi na trg dela?

Brezposelnih skoraj trikrat manj

Primerjava s preteklostjo pokaže velik preobrat. Leta 2014 je bilo v Sloveniji povprečno mesečno okoli 120.000 registriranih brezposelnih, stopnja registrirane brezposelnosti pa je znašala 13,1 odstotka.

Danes je brezposelnih bistveno manj. Junija 2026 je bilo na Zavodu za zaposlovanje registriranih 42.245 brezposelnih oseb, kar je ena najnižjih številk v zgodovini samostojne Slovenije.

Slovenija ima tako približno tretjino toliko registriranih brezposelnih kot pred dvanajstimi leti.

Socialna pomoč med Golobovo vlado občutno višja

Ob tem ni nepomembno, da se je višina socialnih prejemkov občutno povečala prav v mandatu vlade Roberta Goloba, ki so jo med letoma 2022 in 2026 sestavljali Gibanje Svoboda, SD in Levica.

Osnovni znesek minimalnega dohodka, na katerem temelji tudi denarna socialna pomoč, je leta 2022 znašal 421,89 evra. Do leta 2023 se je zvišal na 465,34 evra, leta 2024 na 484,88 evra, leta 2025 na 494,09 evra, marca 2026 pa na 507,43 evra.

To pomeni, da se je v obdobju Golobove vlade osnovni znesek povečal za približno 85,5 evra oziroma dobrih 20 odstotkov.

Pri tem je treba dodati pomembno pojasnilo: precejšen del teh zvišanj ni bil rezultat posamezne politične odločitve Levice ali novega socialnega programa, temveč zakonsko predvidenih uskladitev z rastjo cen življenjskih potrebščin. Tako je denimo Golobova vlada leta 2026 transferje uskladila za 2,7 odstotka zaradi inflacije.

Kljub temu ostaja dejstvo, da je bila Levica del vlade v celotnem obdobju, v katerem so se zneski socialnih transferjev občutno zvišali.

Manj brezposelnih, stroški sistema pa rastejo

Prav to je jedro Poglajnovega opozorila. Število brezposelnih je v zadnjem desetletju dramatično upadlo, medtem ko izdatki za socialno politiko niso sledili enakemu trendu navzdol. Del razlage je seveda višina posameznih prejemkov. Osnovni znesek minimalnega dohodka je bil leta 2014 le okoli 265 do 269 evrov, danes pa znaša 507,43 evra – skoraj dvakrat toliko. Višji življenjski stroški in inflacija so zato pomemben del odgovora, zakaj država danes porabi več, čeprav je brezposelnih bistveno manj.

Toda Poglajen odpira drugo vprašanje: koliko med prejemniki je ljudi, ki bi se lahko vključili na trg dela, pa ostajajo dolgotrajno neaktivni?

Socialna pomoč tistim, ki jo res potrebujejo

Razprava se tako ne vrti zgolj okoli tega, ali naj bo socialna pomoč visoka ali nizka, temveč tudi okoli pogojev za njeno prejemanje. Po stališču SDS mora socialna država brez dvoma zaščititi bolne, invalide, starejše in vse druge, ki objektivno ne morejo poskrbeti zase. Drugače pa bi morala država obravnavati delovno sposobne ljudi, ki lahko delajo. »Gre za denar delovno aktivnih ljudi in davkoplačevalcev, zato mora biti porabljen racionalno in odgovorno,« poudarja poslanec SDS Poglajen.

Ob rekordno nizki brezposelnosti in hkratnem pomanjkanju delovne sile v številnih panogah bo zato vprašanje, kako preprečiti dolgotrajno odvisnost delovno sposobnih ljudi od socialnih transferjev, očitno eno pomembnejših vprašanj prihodnjih sprememb socialnega sistema.

P.O.