»Brez vas EPK 2025 ne bi bil tak, kakršen je bil«

Na krilih navdušenja, ki ga je prinesel projekt GO! 2025, je treba čezmejno sodelovanje nadgrajevati ter čim bolj konkretno naslavljati kulturne, jezikovne, gospodarske, birokratske in druge izzive, ki se porajajo v našem prostoru. Takšno je bilo prepričanje udeležencev včerajšnjega srečanja v novogoriški mestni hiši, kjer se je župan Samo Turel sestal s predstavniki organizacij, združenj in ustanov Slovencev v Italiji. Sestanek je bil namenjen pogovoru o dediščini prve čezmejne Evropske prestolnice kulture (EPK) 2025 ter o razvoju dosežkov iz leta 2025, v katerem je slovenska manjšina odigrala vidno vlogo.

»Brez vas EPK, takšnega, kot je bil, prav gotovo ne bi bilo,» je zatrdil novogoriški župan Turel in priznal, da delovni skupini, ki so ju ustanovili po prvem spoznavnem srečanju s predstavniki zamejskih organizacij, lani zaradi natrpanega dogajanja nista bili posebej dejavni, vendar doprinos slovenske manjšine k projektu EPK zaradi tega ni bil nič manjši. »Pri nas se morda še vedno premalo zavedamo, kako močno je bilo sporočilo GO! 2025. V Bruslju, Strasbourgu in drugod, kjer sva bila z goriškim kolegom Ziberno, o nas govorijo v superlativih in si želijo, da bi naš model čezmejnega sodelovanja izvažali,» je dejal Turel in izrazil prepričanje, da sta se Gorici po zaslugi EPK še bolj zbližali: »Na nas je, da delamo naprej v tej smeri.« Kot je pojasnil, se sodelovanje med Goricama tudi s pomočjo EZTS GO nadaljuje, na primer pri snovanju strategije razvoja in prostorskem načrtovanju. Po njegovih besedah je projekt EPK prinesel pomembne premike - na srečanju treh občinskih svetov občin ustanoviteljic EZTS GO ga je denimo presenetil poziv več goriških svetnikov, ki so izrazili potrebo po širjenju znanja slovenščine med italijanskimi prebivalci Gorice - in izrazil prepričanje, da bi bilo pozitivno, če bi na obeh straneh vsaj pasivno obvladali jezik soseda.

Gorici sta lahko zgled

Da sta Nova Gorica in Gorica s svojo izkušnjo sodelovanja lahko zgled večjim mestom pri nas in v Evropi, sta ocenila deželna predsednika SKGZ in SSO, Nives Cossutta in Walter Bandelj. Prva je izpostavila vlogo, ki jo lahko imajo javne uprave kot katalizator novih priložnosti in povezav ter pri vključevanju krajevnega okolja, drugi pa je poudaril, da je bil cilj, ki sta si ga pred začetkom EPK zastavila SSO in SKGZ (s prejšnjo predsednico Ksenijo Dobrila), dosežen: slovenska manjšina je bila v GO! 2025 aktivno vključena in je pridobila na prepoznavnosti.

Predsednica Kulturnega centra Lojze Bratuž Franka Žgavec se je novogoriški občini zahvalila za spodbudo in podporo, ki jo je Slovencem v Italiji nudila pri vključitvi v EPK in zlasti v program uradnega odprtja, ki je bilo, kot je dejala, nepozabna izkušnja. Turelu, pa tudi ministru Mateju Arčonu in državni sekretarki Vesni Humar, se je zahvalil tudi predsednik Kulturnega doma Igor Komel, ki je prepričan, da je bilo leto 2025 začetek novega obdobja za dve Gorici in je spremenilo »pristop goriške občine do čezmejnega sodelovanja«.

Zadovoljstvo z dejavnostmi, ki so bile izvedene, in pripravljenost za nadaljnje sodelovanje pri malih in večjih projektih sta izrazila Miloš Čotar, ki predseduje ZSKP, in Karel Ražem, deželni predsednik ZSKD, Majda Bratina (Kinoatelje) pa je izrazila potrebo po še večjem vključevanju in povezovanju mladih iz čezmejnega prostora. Ravno z mladimi so vsakodnevno v stiku v Dijaškem domu Gorica, ki ga je zastopala ravnateljica Kristina Knez, in v Mladinskem domu, ki mu predseduje Tamara Kosic. Prva je na podlagi zelo čustvenih odzivov ob uradnem odprtju ocenila, da so z EPK mnogi - npr. italijanski starši, ki so za svoje otroke izbrali slovensko šolo - dobili potrditev, da je bila izbrana pot pravilna, kritična pa je bila do odnosa goriške občine do slovenščine. Izrazila je prepričanje, da je zdaj čas za konkretno reševanje težav, ki jih vsakodnevno doživljajo prebivalci čezmejnega prostora, od priznavanja diplom do učenja slovenščine in italijanščine v šoli. S tem je soglašala Tamara Kosic, ki je omenila problem šolskih učbenikov za slovenske šole in potrebo, da bi se ob otrocih italijanskih staršev slovenščini približale tudi družine.

Govor je bil tudi o športu in gospodarstvu. Igor Tomasetig (ZSŠDI) je opozoril na veliko angažiranost zamejskih in drugih športnih klubov v času EPK in izpostavil, da žal birokracija ovira prirejanje čezmejnih dogodkov, zato je treba delati na usklajevanju zakonodaj, Fabio Pahor in Andrej Šik, predsednik in direktor SDGZ, pa sta spregovorila o povečanem sodelovanju gospodarstvenikov med EPK in o Slovenski globalni poslovni povezavi. Franc Fabec (Kmečka zveza) je izrazil prepričanje, da bi bilo treba goriški model sodelovanja prenesti na druge obmejne občine od Milj do Trbiža, Devan Jagodic (Slori) pa je izpostavil pomen projektov Interreg.

Franca Padovan (SCGV Emil Komel) je napovedala, da v duhu EPK nadaljujejo s projekti, kot je Mednarodno tekmovanje Musica Goritiensis (predstavili ga bodo jutri), Martin Lissiach (SKGZ) pa je Novi Gorici čestital za »samozavest« in način, kako je znala Gorico »povleči za roko« ter skupaj z njo ustvariti navdihujočo zgodbo sodelovanja. Srečanja so se udeležili tudi nekateri drugi predstavniki slovenskih ustanov, od NŠK (Luisa Gergolet) in Glasbene matice (Manuel Figheli) do direktorice Slovika Mateje Milost.