Brenčanje čebel v Zasavju

O tem, kaj počno čebelarji in čebelarke v Zasavju se lahko prepričate v galeriji Sivka v Čebelarskem centru Slovenije na Brdu pri Lukovici. Razstavo so odprli v četrtek, 27. avgusta. Z njo so predstavili bogato čebelarsko tradicijo Zasavja – tradicijo, ki je mnogo več kot zgolj pridelovanje medu in čebeljih pridelkov.

Je del življenja ljudi, del lokalne zgodovine, medsebojnega povezovanja, znanja in tudi spoštovanja do narave. Ko govorimo o Zasavju, najprej pomislimo na njegovo posebno pokrajino, na tri občine (Zagorje ob Savi, Trbovlje in Hrastnik), na doline, hribe in gozdove in tudi na bogato industrijsko preteklost. Prav v tem okolju se je skozi desetletja razvijalo tudi čebelarstvo, ki je danes pomemben del kulturne in naravne dediščine tega prostora.

Čebelarjenje je tiha zgodba Zasavja

Zasavje je območje, ki ga je močno zaznamovalo rudarstvo. Premogovništvo je več kot dve stoletji krojilo življenje ljudi in podobo pokrajine. A ob industrijskem razvoju je obstajala tudi druga, bolj tiha zgodba – zgodba ljudi, ki so svojo povezanost z naravo ohranjali skozi delo s čebelami.

Začetki čebelarstva segajo v čas, ko so čebele gojili predvsem zaradi medu in voska. O posameznih čebelarjih iz 18. in 19. stoletja je ohranjenih razmeroma malo pisnih virov, vendar lahko upravičeno sklepamo, da je bilo čebelarstvo sestavni del vsakdanjega življenja tukajšnjih kmetij.

Tri čebelarska društva

Na območju Zasavja danes delujejo tri čebelarska društva – Čebelarsko društvo Zagorje ob Savi, Čebelarsko društvo Trbovlje in Čebelarsko društvo Hrastnik. V njih je vključenih približno 210 čebelarjev, ki skupaj skrbijo za okoli 2.000 čebeljih družin. Vsako od društev ima svojo zgodbo, svojo tradicijo in svoje posebnosti, vendar jih povezuje nekaj zelo pomembnega – ljubezen do čebel in zavest, da je njihovo delo pomembno za celotno skupnost.

Izjemna tradicija

Čebelarsko društvo Zagorje ob Savi ima več kot stoletno tradicijo. Ustanovljeno je bilo leta 1919 in je skozi desetletja pomembno prispevalo k razvoju in ohranjanju čebelarstva v Zagorju. Posebno pozornost namenja izobraževanju, delu z mladimi in ozaveščanju o pomenu čebel. Njegovo delo lepo predstavlja tudi Valvasorjeva čebelarska učna pot na Izlakah, ki obiskovalcem približuje svet čebel in čebelarstva.

Čebelarsko društvo Hrastnik ima več kot šestdesetletno organizirano tradicijo. Od svoje ustanovitve leta 1963 ohranja čebelarsko dediščino, hkrati pa skrbi za prenos znanja na mlajše generacije. Pri tem ni pomembno le samo čebelarjenje, ampak tudi zavedanje, kako pomembne so čebele za človeka, naravo in naše okolje.

Čebelarsko društvo Trbovlje pa predstavlja pomemben del čebelarske zgodbe Zasavja in nadaljuje tradicijo povezovanja ter organiziranega delovanja lokalnih čebelarjev. Njihove korenine segajo tudi v čas, ko so bili čebelarji na območju Zasavja povezani v okviru Čebelarskega društva Trbovlje–Hrastnik.

Povezovanje – značilnost čebel

In prav povezovanje je ena najlepših značilnosti čebelarstva. Čebela namreč sama ne more ustvariti tega, kar ustvari družina. Njena moč je v sodelovanju. V povezanosti. V skupnem delu. Prav zato je čebelarstvo tako lep simbol skupnosti.

Čebelarji se vključujejo v različne prireditve in dogodke, kjer obiskovalcem predstavljajo čebelje pridelke ter jih ozaveščajo o pomenu čebel v naravi. Posebno mesto pri tem imajo najmlajši. Če želimo, da bo čebelarstvo živelo tudi v prihodnje, moramo znanje in ljubezen do čebel predati otrokom. V zasavskih šolah danes deluje pet čebelarskih krožkov, v katere je vključenih več kot 80 učencev. To je podatek, ki vliva optimizem, saj kaže, da čebelarska tradicija ni le del preteklosti, ampak ima svoje nadaljevanje tudi v prihodnosti.

Mladi in čebele

Mladi se skozi čebelarske krožke ne učijo samo, kako skrbeti za čebele. Spoznavajo odgovornost, vztrajnost, pomen sodelovanja in predvsem spoznanje, da je človek tesno povezan z naravo. Čebele nas namreč učijo marsičesa, tudi to, da je za velike rezultate potrebno veliko majhnih dejanj. Da ima vsak posameznik svojo nalogo. In da je za obstoj celotne skupnosti pomembno, da vsak prispeva svoj del.

Pomembni zasavski čebelarji

Zasavski čebelarji pa niso zaznamovali samo svojega lokalnega okolja. Skozi zgodovino so posamezniki s svojim delom presegli lokalne meje in pustili pomemben pečat tudi širše. Med njimi je čebelar Janez Sovre iz Hrastnika, ki je leta 1912 v Celju za svoje dobro delo prejel diplomo. Prav tako velja omeniti čebelarja Frančiška Rojina, ki je s svojim delom pomembno prispeval k razvoju slovenskega čebelarstva.

V novejšem času sta slovensko čebelarstvo zaznamovala tudi Marjan Skok, ki je vodil Čebelarsko zvezo Slovenije v obdobju osamosvojitve Slovenije, in Jožef Smrkolj, član vodstva Čebelarske zveze Slovenije ter čebelar in inovator, ki je za svoje delo na področju čebelarstva prejel več priznanj.

Brenčanje čebel v Zasavju

S to razstavo želimo pokazati utrip dela v posameznih čebelarskih društvih in je poklon vsem generacijam zasavskih čebelarjev. Tistim, ki so čebelarili nekoč, tistim, ki za čebele skrbijo danes, in predvsem mladim, ki bodo to tradicijo nekoč nadaljevali. Naj bodo razstavni panoji, fotografije in predstavljeno gradivo priložnost, da se spomnimo ljudi in njihovega dela, da spoznamo bogato čebelarsko dediščino Zasavja in da morda tudi sami pogledamo na čebelo z nekoliko drugačnimi očmi. Kajti čebela je majhna, njeno delo pa je veliko.

In čeprav je njen svet skrit v panju, njeno delo sega daleč preko njega – v naše sadovnjake, travnike, gozdove in nenazadnje na naše mize. Naj bo zato ta razstava predvsem zahvala čebelarjem za njihovo delo, poklon tradiciji in spodbuda prihodnjim generacijam, da bodo znale ceniti in ohranjati to dragoceno dediščino.

Franc Lazar

Predsednik ČD Zagorje ob Savi Franci Lazar je v nagovoru med drugim dejal: »Čebelarstvo ima pri nas res dolgo tradicijo. Prvi zapisi segajo že v 17. stoletje, ko je Janez Vajkard Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske pisal tudi o čebelah in njihovih pridelkih s tega območja. Organizirano delovanje čebelarjev v društvih pa ima v Zasavju že več kot stoletno tradicijo. Čeprav je Zasavje najmanjša slovenska regija, je iz naših krajev prišlo kar nekaj pomembnih ljudi, ki so zaznamovali slovensko čebelarstvo.

Marko Alauf in Boštjan Noč

Podpredsednik ČZS Marko Alauf je med drugim povedal: »Zelo sem ponosen, da se je Zasavska regija odločila svojo dejavnost predstaviti prav v naši galeriji Sivka. Na Čebelarski zvezi smo ponosni, da imamo v tako majhni regiji tako dejavne in predane čebelarje. Prepričan sem, da ima vsa Slovenija podobne čebelarje in da glas slovenskih čebelarjev sega daleč, daleč preko meja Slovenije. Predsednik ČZS Boštjan Noč je najprej čestital vsem pripravljavcem med njimi tudi Stanki Subotič in organizatorjem razstave za postavitev in dodal: »Mislim, da bi se lahko marsikatero društvo zgledovalo po vas.«

Peter Kozmus

Predsednik Apimondije Peter Kozmus je posebej pozdravil številne tuje goste, ki so na srečanju projekta B-thenet in Projekt Beecpert v ČZS na Brdu pri Lukovici, iz Turčije, Španije, Nizozemske, Francije, Nemčije, Hrvaške Litve in Latvije. Med drugim je pozdaril: » V Zasavju veliko pozornosti namenjajo delu z učenci. Čeprav so društva majhna, vodijo pet čebelarskih krožkov, ki jih obiskuje več kot 80 učencev. To je res izjemno.«

Prireditev je povezovala Barbara Dimc, za velik aplavz pa je poskrbel Domen Šergan iz Hrastnika, ki je zaigral kar nekaj poskočnih viž. Razstava je na ogled v prostorih galerije Sivka v času odprtja gostišča Čebelica na Brdu pri Lukovici.

Drago Juteršek

Foto: DJD

1 of 18