Brejc po blamaži razglasil zmago, Stevanović pa ostaja: kaj je pravzaprav dokazala peticija z luknjavim Google obrazcem?

Miha Brejc je po koncu peticije za odstop predsednika državnega zbora Zorana Stevanovića razglasil, da je akcija dosegla svoj namen. Toda Stevanović ni odstopil, nad številom podpisov pa že od začetka visi neprijetno vprašanje: koliko je tak rezultat sploh povedal o dejanskem številu ljudi, če je spletni obrazec dopuščal nepreverjene in večkratne vnose? In ali je bil Brejc, nekdanji politik, dolžan globoki državi uslugo?

»Stevanović sicer ni odstopil, je pa oblast spoznala, da je v Sloveniji veliko ljudi, ki mislimo s svojo glavo,« je na Facebooku zapisal Miha Brejc. Toda prav pri besedah »veliko ljudi« se začne težava.

Peticija je podpise zbirala prek spletnega obrazca, pri katerem identiteta podpisnika ob oddaji ni bila zanesljivo preverjena. V javnosti so se pojavili večkratni in očitno lažni vnosi, med drugim z imeni Donald Trump, Vladimir Putin in Miki Miška. Brejc je zatrjeval, da so njegove ekipe podvojene in očitno neveljavne vnose naknadno odstranjevale.

Tudi Nova24TV je že avgusta opozorila, da je bilo mogoče v obrazec oddajati podpise večkrat in brez ustreznega preverjanja identitete. Ko so se pojavili še tisoči spornih vnosov, je Brejc spletno zbiranje ustavil. Zato ostaja preprosto vprašanje: če ne moreš zanesljivo dokazati, koliko različnih resničnih ljudi je podpisalo peticijo, kako lahko nato število vnosov predstavljaš kot jasno politično sporočilo oblasti?

Brejc pravi, da je bil cilj dosežen. Toda prvotni cilj peticije je bil zahteva po odstopu predsednika DZ. Zoran Stevanović ni odstopil.