Brazilsko vrhovno sodišče odredilo aretacijo obsojenega nekdanjega predsednika

Brazilsko vrhovno sodišče je v četrtek zavrnilo drugo pritožbo in odredilo aretacijo nekdanjega predsednika države Fernanda Collora de Mella, ki je bil leta 2023 obsojen na osem let in deset mesecev zapora zaradi korupcije in pranja denarja, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

“Sodnik brazilskega zveznega vrhovnega sodišča Alexandre de Moraes je zavrnil drugo pritožbo obrambe in odredil takojšnjo aretacijo nekdanjega predsednika republike in nekdanjega senatorja Fernanda Collora de Mella,” je v izjavi zapisalo sodišče.

Odločitev sodnika je “nemudoma izvršljiva”, danes naj bi jo z glasovanjem potrdilo še celotno vrhovno sodišče.

75-letni nekdanji predsednik je bil pred dvema letoma spoznan za krivega, da je med letoma 2010 in 2014, ko je bil senator, prejel 20 milijonov brazilskih realov podkupnin – po trenutnem menjalnem tečaju to znaša nekaj več kot tri milijone evrov.

Sredstva je prejel za nezakonito posredovanje pri sklepanju pogodb med gradbenim podjetjem in nekdanjo hčerinsko družbo brazilske državne naftne družbe Petrobras, navaja AFP. Njegova obsodba je bila rezultat obsežne protikorupcijske preiskave, imenovane Operacija avtopralnica.

Odvetniška ekipa nekdanjega predsednika je odločitev o zavrnitvi pritožb sprejela “s presenečenjem in zaskrbljenostjo”, je zapisano v izjavi za javnost. Dodali so, da bo upošteval odločitev sodišča.

Fernando Collor de Mello je bil predsednik Brazilije od marca 1990 do decembra 1992. Sredi mandata je kot prvi demokratično izvoljen predsednik te južnoameriške države odstopil, s čimer se je želel izogniti postopku razrešitve, prav tako zaradi obtožb o korupciji.

Collor de Mello sicer ni prvi brazilski predsednik, ki se je znašel v navzkrižju z zakonom. Štirje od sedmih predsednikov, ki so vodili državo od konca vojaške diktature leta 1985, so bili obsojeni, zaprti ali odstavljeni. Nazadnje je vrhovno sodišče konec marca odločilo, da bodo nekdanjemu skrajno desnemu predsedniku Jairu Bolsonaru sodili zaradi poskusa državnega udara po porazu na volitvah leta 2022.