Bratje Karamazovi govorijo o vsakem izmed nas

Roman Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega Bratje Karamazovi so nekateri imenovali “najveličastnejši roman, kar jih je bilo kdaj napisanih”. Pred nas postavi tri zelo različne brate. Dmitrij je človek strasti in nagona. Ivan človek razuma, dvoma in upora proti Bogu. Aljoša pa samostanski novinec, človek vere in hrepenenja po Bogu. Skoraj bi lahko rekli, da je Dostojevski v treh bratih pokazal tri glasove, ki živijo v človeku: glas strasti, glas razuma in glas vere. Morda so prav zato Bratje Karamazovi tako veliki. Ne beremo samo zgodbe neke ruske družine. Beremo zgodbo o sebi. Tudi v nas je nekaj Dmitrija, Ivana in Aljoše. Enkrat nas vlečejo strasti, drugič razum zahteva odgovore, tretjič se v nas prebudi žeja po Bogu. Tudi naš odnos do Boga ni vedno enoten: nekaj rečemo, nekaj drugega storimo. Prav razpoko med tem, kar govorimo, želimo in nazadnje storimo, razkrije Jezus. Oče prvemu sinu reče: “Sin, pojdi danes delat v vinograd!” Ta odgovori: “Nočem.” Toda premisli si in gre. Drugi Več;