BRANJE MISLI V ODNOSIH: MIT ALI RESNICA O TELEPATSKI POVEZANOSTI?

Odkrijte, zakaj občutek »telepatije« v odnosu ni dokaz popolne povezanosti, temveč rezultat pozornega opazovanja in dolgoletnega razumevanja partnerja.

Estimated reading time: 4 minute

Ne tako majhno število ljudi je prepričanih, da bi morala v pravi ljubezni obstajati nekakšna vrsta telepatskega odnosa med dvema osebama, ki sta v ljubezenskem odnosu. Zaradi tega nekateri pari mistificirajo slučajen pojav istočasnih misli, besed in dejanj, ker telepatija na določen način dokazuje, da je njuna ljubezen zasnovana na prepletanju. Duševno prepletanje in združitev povzročita, da začneta dve duši delovati kot ena sama. Če zanemarimo telepatijo, na katero se partnerja sklicujeta, ko sta ločena, pridemo v kraljestvo neverbalne komunikacije, ki se tako živo in intenzivno dogaja med dvema bitjema, ki se ljubita.

Osnovno komunikacijsko pravilo se glasi, da dve osebi, ki se nahajata v skupnem komunikacijskem polju, ne moreta, da ne bi komunicirali.

Če gre za osebi, ki se ljubita in si namenjata veliko pozornosti, tako da sta vsaj z enim delom svoje zavesti koncentrirana drug na drugega, nam vsebina neverbalne komunikacije, v takšnem odnosu postane jasna. To pomeni, da osebi, ki se ljubita in čutita, pravzaprav samo živo komunicirata na neverbalnem nivoju. Vsak par v določenem času razvije kodiran sistem, ki z določenimi neverbalnimi znaki oddaja definirani pomen.

To je notranji sistem izmenjave neverbalnih znakov, ki jih oba partnerja zavestno ali intuitivno dešifrirata.

V takšnih situacijah besede niso potrebne, ker je vsak znak jasno določen za tistega, ki ga pošilja, in za tistega, ki ga sprejema. Vsak par, ki je preživel dovolj časa skupaj, razvije neko posebno telesno govorici. Ta sistem kodiranja in dekodiranja neverbalne komunikacije je razumljiv samo temu paru in tujec vanj nima dostopa.

Čeprav so barva in intenziteta glasu, govorica, poteze obraza, kretnje, položaj telesa, distanca in vse, kar se prišteva v neverbalno komunikacijo, pomembni dejavniki komuniciranja, pa neverbalna komunikacija nikoli ne bo zamenjala natančnosti verbalne komunikacije. Če nekdo precenjuje vlogo in pomen neverbalne komunikacije, se mora spomniti igrice v mladosti ; Ugani naslov filma; v kateri je bil cilj, z neverbalno komunikacijo pojasniti naslov določenega filma. Tako bo razumel vso moč in nemoč neverbalne komunikacije.

Besede s svojo natančnostjo in jasnostjo definirajo točen pomen in ne dovolijo možnosti nesporazuma, tako nam tudi omogočajo sporočanje abstraktnih pomenov.

Ljudje, ki so prepričani, da lahko na osnovi neverbalnih znakov zanesljivo določijo notranje stanje druge osebe misli, čustva, želje, se urijo v tako imenovanem branju misli. Na osnovi neverbalnih znakov ni mogoče izvedeti, kaj drugi misli, čeprav se lahko določen pomen predvideva.

Ker vedno obstaja možnost, da spontano kretnjo nekoga napačno razumemo, kot določeno neverbalno sporočilo, ali da realno neverbalno sporočilo povsem napačno prevedemo, je edini način, na katerega lahko preverimo naše videnje, da drugo osebo direktno vprašamo.

Neverbalni znak predstavlja torej samo ugibanje o mogočem notranjem stanju druge osebe. Včasih na osnovi neverbalnega vedenja predpostavljamo, kaj druga oseba doživlja, kar ni nič drugega kot slučajnost. Oseba, ki se zanaša na branje misli, je prepričana, da točno ve kaj drugi doživlja in ne išče verbalne potrditve.

Ta oseba postane celo prepričana v to, kar ve ali čuti o drugem tudi takrat, ko drugi to verbalno negira. Ljudje, ki se dobro razumejo, se tudi dobro poznajo, poznajo rezultate procesa spoznavanja. Neverbalno sporazumevanje je torej rezultat dolgoletnega ljubezenskega odnosa, in ne predpostavk, ali pogoj za začetek ljubezenskega odnosa.

Preberite tudi MISLI IMAJO NEVERJETNO MOČ in OBČUTEK KRIVDE POVEZAN S POZITIVNIM PREOBLIKOVANJEM OSEBNOSTI

The post BRANJE MISLI V ODNOSIH: MIT ALI RESNICA O TELEPATSKI POVEZANOSTI? appeared first on Horoskop.si - Novice in zabava iz področja astrologije.