Bralka, ki ni uspela priti do prenosnika: “Dokaz, da niso želeli razdeliti računalnika”

Med bolj prepoznavnimi aferami, ki so zaznamovale delo aktualne vlade, je zagotovo saga z razdeljevanjem 13 tisoč prenosnih računalnikov. Skoraj vsi računalniki, ki so bili kupljeni leta 2023, so se namreč razdeljevali vse do marca letos. To ne preseneča ene od naših bralk, ki je na lastni koži doživela negativno izkušnjo s sodelovanjem na enem od razpisov, s katerim so želeli razdeliti kupljene prenosnike.

Bralka, ki se je obrnila na naše uredništvo, se je želela v okviru 2. javnega poziva za dodelitev računalniške opreme v izposojo v letu 2024 dokopati do prenosnika. V okviru le tega, kamor so se lahko prijavili vlagatelji, ki so na dan objave javnega poziva izpolnjevali dva pogoja, da so bili upravičenci do otroškega dodatka, uvrščeni v prvi ali drugi dohodkovni razred, imajo vsaj enega otroka, ki je vključen v osnovnošolsko izobraževanje, je bilo potrebno oddati vlogo do 23. avgusta lani.

Želela prenosnik in doživela hladen tuš

“Dokaz, da niso želeli razdeliti računalnika,” je v zvezi s svojo izkušnjo izpostavila bralka, ki se je julija lani z željo, da bi se podrobneje informirala z razpisom, z vprašanji obrnila na ministrstvo, zadolženo za digitalno preobrazbo. Na začetku novembra lani pa jo je doletel hladen tuš, saj je ministrstvo izdalo odločbo, da se ji vloženo vlogo zavrne.

V sami obrazložitvi zavrnjene vloge so izpostavili, da je vlogo oddala 21. avgusta lani. “Vloga je pravočasna, vložila jo je upravičena oseba ter je bila popolna dne 21. 8. 2024,” so navedli in dodali, da se je “pravočasna in popolna vloga uvrstila v nadaljnji postopek ugotavljanja izpolnjevanja pozivnih pogojev”. Ob tem so spomnili, da mora vlagatelj pogoje (navedene v drugem odstavku prispevka) izpolnjevati na dan objave javnega poziva, 2. julija 2024. Nato pa se v postopku ugotavljanja izpolnjevanja pogojev očitno niso uspeli dokopati do želenih podatkov na ministrstvu za delo. Napisali so namreč: “Organ je na podlagi vloge in preverjanja podatkov iz uradnih evidenc Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti glede izpolnjevanja pogojev iz zgornjega odstavka ugotovil, da strankinih podatkov nimajo v svoji evidenci, zato jo je pozval k razjasnitvi zadev”. Zaključili so, da stranka ne izpolnjuje pogojev javnega poziva, ker v predpisanem roku ni predložila dokazila.

Foto: iStock

Mehanizem je bil preveč okoren in administrativno obremenjen

Potem ko se je prvi javni razpis končal klavrno (prispelo je manj kot tisoč vlog upravičencev iz prvega dohodkovnega razreda) in ni niti drugi javni razpis izpolnil cilja, da razdelijo vse nabavljene prenosnike, ni preostalo drugega, kot da gredo še v tretji javni poziv, na katerega so se lahko prijavili tudi upravičenci do šestega dohodkovnega razreda. Da tovrsten mehanizem razdeljevanja prenosnikov ni bil uspešen, je v pogovoru za POP TV priznala celo naslednica ministrice Emilije Stojmenove Duh. Ksenija Klampfer je namreč v pogovoru za POP TV dejala: “Tekom izvajanja tega mehanizma se je, to je javnost lahko spremljala, da je mehanizem prepočasen, preveč okoren in administrativno obremenjen.“

Zaradi počasnega razdeljevanja ni bila kritična le javnost, ampak tudi Računsko sodišče RS. Slednje je namreč v revizijskem poročilu prišlo do zaključka, da se ni ravnalo v skladu z načeloma gospodarnosti in učinkovitosti (Več tukaj). Priporočila pa so bila zaradi zaznanih korupcijskih tveganj izdana tudi s strani Komisije za preprečevanje korupcije (KPK). Emilija Stojmenova Duh si je zaradi fiaska pri nakupu prenosnikov v vrednosti 6,5 milijona evrov in vodenja samega ministrstva nakopala dve interpelaciji s strani največje opozicijske stranke SDS. A do druge ni prišlo, ker jo prej odnesla afera modre luči. Preobremenjujoče je bilo namreč razkritje, da so v Avstriji na službenem vozilu uporabili modre luči in da so se nato poskušali izogniti globi zaradi prehitre vožnje.

Davkoplačevalce je na koncu nakup stal sedem milijonov evrov

“Gre za nov ukrep, za katerim stojimo, saj smo prepričani, da bo prispeval k razvoju družbe, v kateri bomo imeli vsi prebivalci in prebivalke enake možnosti,” je še januarja lani v zvezi s projektom razdeljevanja prenosnikov navajala tedanja ministrica. Medtem ko se dandanes še marsikdo sprašuje okrog smisla nakupa prenosnikov s starejšimi procesorji in slabšimi grafičnimi karticami, kjer pred samim nakupom sploh ni bila opravljena predhodna analiza, pa ni mogoče pozabiti, da je fiasko davkoplačevalke in davkoplačevalce pošteno udaril po denarnici. Kot da ne bi zadostovalo, da je šlo za nakup slabih 6,5 milijona evrov, se je na koncu izkazalo, da bo skupen strošek znašal 7,03 milijona evrov. Po poročanju N1 je za nalaganje operacijskega sistema in pripravo računalnikov namreč šlo 335.500 evrov, 16.166 evrov za skladiščenje, 40.966 evrov pa za distribucijo. Dodatnih 181.771 evrov so znašali stroški javnega štipendijskega sklada za lansko leto, pri čemer pa niso navedli podatkov za letošnje leto.

Foto: STA

Zaradi suma oškodovanja javnih sredstev in pomoči pri storitvi tega kaznivega dejanja je konec aprila letos v zvezi z afero nakupa prenosnikov odjeknilo, da je šel NPU v izvedbo 15 preiskav stanovanj, poslovnih in drugih prostorov. “Pod drobnogled pa so skupno vzeli 18 fizičnih in osem pravnih oseb,” je poročal 24 ur. Ko poslušamo hvalisanje vlade, kako odlični so in kako nam vsi zavidajo, in nam napovedujejo takšne ali drugačne bombončke, nedvomno ne moremo pozabiti fiaska, kot je bil ta, na kar radi pozabimo zlasti v času pred volitvami.

A. H.