Boštjančič pričakuje naložbe EBRD v investicijske sklade v Sloveniji

Finančni minister Klemen Boštjančič danes zaključuje enoletno predsedovanje svetu guvernerjev članic EBRD. Z rezultati banke je zadovoljen, neformalne koristi pa pričakuje tudi za Slovenijo, med drugim v obliki naložb EBRD v alternativne investicijske sklade v državi, je za STA pojasnil ob robu letnega zasedanja sveta guvernerjev EBRD v Londonu.

Osrednja točka letnega zasedanja Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD), ki od torka poteka v Londonu, je potrjevanje novega strateškega in kapitalskega načrta za obdobje 2026-2030, ki bo določal politiko EBRD. Kot je povedal Boštjančič, bo šla politika banke v tri smeri – nadaljevanje uspešnega in učinkovitega poslovanja, aktivno podporo Ukrajini in širitev v podsaharsko Afriko.

EBRD se bo ob tem še naprej osredotočala na prehod na zeleno gospodarstvo, boljše gospodarsko upravljanje ter krepitev človeškega kapitala in enakih možnosti za vse, je potrdil.

“To je ena največjih moči ali pa tudi pomoči EBRD,” je ocenil. Kot je spomnil, namreč EBRD z zasledovanjem tovrstnih ciljev pomaga upravljanje družb prestaviti na višjo raven, s tem pa se krepi njihova uspešnost. Banka ne nastopa kot dolgoročni investitor, a se zavzema za dobičkonosnost svojih naložb, ustvarjene dobičke pa nato nalaga v druge projekte oz. države, je dodal.

V razvojno sodelovanje razmeroma veliko vlaga tudi Slovenija, je nadaljeval minister. “To smo tudi dolžni delati kot razvita država,” je dejal. Slovenija je tako lani namenila precejšen znesek za sklad EBRD za Ukrajino, saj zaupa EBRD, ki natančno sledi naložbam, Slovenija pa se od nje na ta način lahko veliko nauči, je pristavil.

Boštjančič bo sicer z letnim zasedanjem končal enoletno predsedovanje svetu guvernerjev članic EBRD. Minulo leto je ocenil kot zelo uspešno. V letu 2024 je banka v t. i. države operacij vložila rekordnih 16 milijard evrov, ob “izjemno uspešnem poslovanju” pa je izpolnila tudi vse kriterije, kar se tiče zelenega prehoda in politike vključevanja na področju marginaliziranih skupin, je poudaril.

Na vprašanje, kaj je njegova funkcija pomenila za Slovenijo, je odvrnil, da ji je koristila neformalno. “Da smo bili po 30 letih članstva izbrani za predsedovanje, je veliko priznanje Sloveniji,” je izpostavil. To je bila tudi ena od njegovih prioritet, saj da nam tovrstne institucije lahko zelo pomagajo.

V Sloveniji so bili po njegovih besedah uspešni vsi projekti, pri katerih je sodelovala EBRD, banka pa ima zato v našo državo veliko zaupanje in posluša mnenje naše države.

“Verjamem, da je še veliko prostora za okrepitev tega sodelovanja,” je dejal minister. Posebej je izpostavil področje kapitalskih trgov. Tu je predvideno povezovanje srednje in vzhodne Evrope, tudi Slovenije, želja pa je tudi prepričati EBRD, da začne vlagati v alternativne investicijske sklade v Sloveniji. Pogovori naj bi tekli s tremi ali štirimi skladi, katerimi, ni mogel povedati, je pa optimističen glede izida.

Tovrstne naložbe bi bile, tako Boštjančič, “zelo jasen znak ostalim institucionalnim investitorjem, da je vredno vlagati v Slovenijo”, hkrati pa pomembne tudi v luči preusmeritev vlaganj EBRD, saj je Slovenija na račun svoje razvitosti že tik pred tem, da izpade iz t. i. držav operacij, v katere vlaga EBRD.

Ob koncu zasedanja bo Boštjančič predsedovanje svetu guvernerjev članic EBRD predal evropskemu komisarju za gospodarstvo Valdisu Dombrovskemu.