.png)
3 days ago
20
ARTICLE AD
Boštjan M. Turk v tokratni kolumni opozarja na vse izrazitejšo ljubljanocentričnost Slovenije. Kot poudarja, se v zadnjih desetletjih ustvarja vtis, da se vse ključno – od političnih odločitev in kulturnih dogodkov do intelektualne produkcije – dogaja izključno v prestolnici. Ta razvoj po njegovem mnenju ne le osiromaši podobo celotne države, temveč hkrati poglablja razkorak med Ljubljano in preostankom države. V razmislek postavlja tezo, da prestolnica danes vse manj predstavlja slovenstvo, kot so ga v preteklosti soustvarjali posamezniki iz drugih regij, ki so bili kljub oddaljenosti od središča odločilni za oblikovanje narodne in kulturne identitete.
Boštjan M. Turk: Slovenija postaja vse bolj ljubljanocentrična. V zadnjem desetletju se navidezno kaže, kot da je vsa Slovenija skrčena na Ljubljano, kot da se vse pomembno dogaja zgolj tam – politične odločitve, kulturni dogodki, intelektualna produkcija, celo podoba države v medijih. Ob pogledu od zunaj nastaja vtis, da je Ljubljana sinonim za Slovenijo, medtem ko so druga mesta in regije potisnjeni v ozadje.
A paradoksalno Ljubljana ravno zaradi tega postaja vse bolj odtujena Sloveniji. Ljubljanski mehurček – pogosto omenjan izraz v zadnjih letih – pomeni, da se v prestolnici oblikuje zaprt prostor “vrednot” in interesov, ki nimajo več neposredne povezave z življenjskimi realnostmi ljudi v manjših krajih. Hkrati pa se Ljubljana sama zapira vase, saj je izključujoča do vsega zunaj svojega kroga; prišleki so sprejeti zgolj pod pogojem, da v celoti prevzamejo njen način bivanja.
English (US)