Bomo končno dočakali SKOK? Zakon za pregon korupcije gre pred poslance, sodišče pa ima resne pomisleke

Predlog zakona o SKOK-u v ponedeljek prihaja pred parlamentarni odbor, toda pred začetkom obravnave se vrstijo resna opozorila iz pravosodja. Zakon, s katerim želi vlada pospešiti pregon korupcije in organiziranega kriminala, bi lahko po ocenah dela stroke povzročil prav nasprotno – nove zastoje in organizacijske težave.

Velika sprememba za pregon najtežjega kriminala

Predlog zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala, bolj znan kot zakon o SKOK-u, vstopa v parlamentarno proceduro. Vlada želi z njim temeljito prenoviti sistem, ki obravnava najzahtevnejše primere korupcije, gospodarskega in organiziranega kriminala.

Specializirano državno tožilstvo bi se preoblikovalo v Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala oziroma StKOK. Še večja sprememba pa bi se zgodila na sodiščih: namesto sedanjih štirih specializiranih oddelkov bi ustanovili povsem novo Specializirano sodišče RS.

Cilj je jasen – hitrejši in učinkovitejši postopki. Toda prav tukaj se začne spor.

Vrhovno sodišče: Tako hitro novega sodišča ni mogoče postaviti

Predvideni začetek uporabe nove ureditve je 1. januar 2027. Vrhovno sodišče opozarja, da bi bilo treba novo kazensko sodišče praktično iz nič postaviti v nekaj mesecih.

Po njihovem mnenju so nekatere rešitve nedodelane, posledica pa bi lahko bili celo dodatni zastoji v kazenskem sodstvu. Zato predlagajo redni zakonodajni postopek in preložitev začetka uporabe najmanj do 1. oktobra 2027.

Pomisleke imajo tudi glede tega, da bi o pritožbah novega specializiranega sodišča odločalo izključno Višje sodišče v Mariboru. To bi lahko pomenilo dodatno kadrovsko in organizacijsko obremenitev.

Novi zakon o SKOK-u je pripravljen v skladu s slovensko ustavo in prinaša rešitve za učinkovitejši pregon korupcije.

Tisti, ki zagovarjajo status quo in neučinkovit sistem, pa se bodo težko strinjali s spremembami, ki prinašajo več odgovornosti in rezultatov. pic.twitter.com/aDgoJVdmyH

— Demokrati. (@DemokratiSLO) July 16, 2026

Tožilci svarijo pred političnim vplivom

Kritike prihajajo tudi iz državnega tožilstva. Tam opozarjajo, da bi se lahko učinkovitost pregona korupcije ter najhujšega gospodarskega in organiziranega kriminala z novim sistemom celo zmanjšala.

Posebej občutljivo je vprašanje imenovanja tožilcev. Predlog bi ministru za pravosodje omogočil več prostora pri izbiri med kandidati, kar kritiki vidijo kot možen poseg v samostojnost tožilstva.

Podobne pomisleke ima zakonodajno-pravna služba DZ. Opozarja tudi na predvideno vlogo vodje SKOK-a pri ocenjevanju tožilcev in na način njegovega imenovanja, saj bi se lahko odprlo vprašanje političnega vpliva.

Zakon, ki naj bi odpravil zastoje, pred prvo veliko preizkušnjo

Vlada SKOK predstavlja kot odgovor na dolgotrajne postopke in primere, ki se vlečejo več let. Nasprotniki predloga pa ne nasprotujejo nujno cilju, temveč predvsem načinu in hitrosti reorganizacije.

Prav zato bo ponedeljkova parlamentarna obravnava pomembna. Vprašanje namreč ni več samo, ali Slovenija potrebuje učinkovitejši pregon korupcije. Vse bolj se odpira tudi vprašanje, ali lahko tako velik poseg v pravosodje izpelje dovolj premišljeno, da zdravilo ne bi ustvarilo novih težav.

Pripravil: I.M.

Vir: Državni zbor, Omrežje X

<p>The post Bomo končno dočakali SKOK? Zakon za pregon korupcije gre pred poslance, sodišče pa ima resne pomisleke first appeared on NaDlani.si.</p>