Bolniške odsotnosti pod drobnogledom – to so razkrili detektivi na terenu

V času, ko številna podjetja že tako težko zapolnijo kadrovske vrzeli, dodatne bolniške odsotnosti za marsikaterega delodajalca predstavljajo resno organizacijsko in finančno breme. Kot poroča Minimax v svojem strokovnem zapisu, se številni delodajalci odzovejo s hitrimi nadzori in poostrenimi kontrolami, a je problem bolniškega staleža precej bolj kompleksen, kot se zdi na prvi pogled.

Sum na zlorabe ali sistemski problem?

Po podatkih, ki jih navaja Minimax, je v pokoronskem obdobju opazen porast predvsem kratkotrajnih bolniških odsotnosti, ki trajajo od enega do treh dni. Te se pogosto pojavljajo pred ali po vikendih in praznikih, kar pri delodajalcih vzbuja dvom o upravičenosti odsotnosti.

Detektivske agencije naj bi v zadnjih letih res zaznale več primerov zlorab, prav tako pa podjetja ob uvedbi strožjih kontrol pogosto poročajo o upadu tako imenovanih »vikend bolniških«. Kljub temu Minimax opozarja, da kontrole same po sebi ne prinašajo dolgoročnih rešitev. Del odsotnosti je sicer mogoče omejiti, večinski delež pa ostaja upravičen. Pomembna novost je tudi sprememba zakonodaje konec leta 2025, ki uvaja obveznejše in pravočasnejše obveščanje delodajalcev o začetku bolniške odsotnosti ter režimu gibanja zaposlenega. To naj bi omogočilo boljši nadzor, vendar bo za učinkovito izvajanje potrebna ustrezna tehnološka podpora.

Foto: Bolniška odsotnost Vir: Freepik

Večina bolniških odsotnosti je upravičenih

Kot izpostavlja Minimax, analiza podatkov NIJZ kaže, da so med najpogostejšimi razlogi za bolniško odsotnost mišično-skeletna obolenja in bolezni vezivnega tkiva, ki so pogostejše pri starejših zaposlenih. Sledijo poškodbe pri delu in izven dela, infekcijske bolezni, duševne in vedenjske motnje ter resnejša obolenja, kot so neoplazme. Posebej izstopa porast duševnih motenj, kjer povprečna odsotnost znaša skoraj 60 dni na posamezen primer. To pomeni, da težave pogosto niso kratkoročne narave, temveč zahtevajo sistemske rešitve.

Minimax poudarja, da je ključ v ciljno usmerjeni promociji zdravja na delovnem mestu. Splošne delavnice in enkratni ukrepi ne zadoščajo, če ne naslavljajo konkretnih težav v organizaciji. Delodajalci bi morali analizirati delovne procese, zmanjšati fizične obremenitve, uvajati tehnološke rešitve ter poskrbeti za zdravo delovno okolje brez psihosocialnih tveganj. Slabi odnosi, nerešeni konflikti in preobremenjenost lahko namreč vodijo v povečano odsotnost, ki je pogosto beg pred toksičnim okoljem.

Tudi prezentizem ima svojo ceno

Poseben poudarek Minimax namenja tudi prezentizmu – praksi, ko se zaposleni vračajo na delo, še preden so popolnoma okrevali. Čeprav se to na kratek rok zdi koristno za delovni proces, raziskave kažejo, da lahko dolgoročno vodi v pogostejše in daljše odsotnosti. Delodajalci tako danes pogosto “plačujejo obresti” preteklih praks, ko so zaposlene spodbujali k prezgodnji vrnitvi na delo.

Foto: Denarnica Vir: Freepik

Hitrih rešitev ni

Kot zaključuje Minimax, je obvladovanje bolniškega staleža dolgoročen proces, ki zahteva poglobljene analize, jasno opredeljene izzive in celovite ukrepe. Kontrole in sankcije lahko omejijo manjši del zlorab, večina odsotnosti pa zahteva sistemske spremembe v organizaciji dela, vodenju in skrbi za zdravje zaposlenih. Bolniški stalež tako ni le administrativno vprašanje, temveč odraz širšega stanja v organizaciji.

Napisal: K. J.

Vir: Minimax, Freepik

The post Bolniške odsotnosti pod drobnogledom – to so razkrili detektivi na terenu first appeared on NaDlani.si.