BOKSARSKA VREČA: Pentagon, največji sovražnik Zemlje

Ogledal sem si zelo pomemben dokumentarec z naslovom Earth’s Greatest Enemy (Največji sovražnik Zemlje), ki ga je podpisala ameriška preiskovalna novinarka Abby Martin. Dokumentarec prikazuje, kako je vojaška hegemonija ZDA nevarna za človeštvo in za naravo. Vse podatke, ki jih Martin navaja, lahko preverimo in se prepričamo, da je Pentagon pravzaprav mogoče razumeti kot državo v državi – kot državo, ki za sabo pušča tako veliko naravno škodo, da si je navedene številke težko sploh predstavljati. Na spletni strani dokumentarca v uvodu piše:

»Vojska ZDA (Pentagon), ki je izvzeta iz mednarodnih podnebnih sporazumov in je le redko pod drobnogledom osrednjih medijev, je največji posamični institucionalni onesnaževalec na svetu – izpušča ogljik, zastruplja vodo in pušča rane v pokrajinah po vsem svetu. Z združevanjem preiskovalnega novinarstva, osupljivih vizualnih podob in zgodb prizadetih skupnosti film izziva gledalce, da znova premislijo o skritih stroških globalnega vojaškega imperija in njegovih posledicah za planet. Provokativen, nujen in pretresljiv dokumentarec, ki bo spremenil vaš pogled tako na vojsko kot na okoljevarstvo.«

Vojska ZDA je največji posamični porabnik fosilnih goriv na planetu: na dan porabi 270.000 sodčkov nafte. To znaša 55 milijonov metričnih ton CO₂ letno, kar je več, kot ga izpusti 150 držav. ZDA so edina država, ki ima po vsem globusu posejanih okoli 1000 vojaških objektov in baz; Rusija jih ima devet, Kitajska enega.

Dobrodošle so vse demonstracije pred Avianom in podobnimi bazami, ki poleg neposrednega onesnaževanja hranijo tudi jedrsko orožje. Vsaka baza je zgodba o odlaganju strupenih odpadkov in o dezinformacijah. Ne le za tamkajšnje prebivalce, temveč celo za same ameriške vojake, ki so v zgodovini že večkrat doživeli tragične posledice. Dokumentarec omenja tragično zgodbo kraja Camp Lejeune iz petdesetih let, kjer so zaradi onesnažene vode novorojenčki umirali ali pa utrpeli trajne posledice.

Imperialistična politika ZDA je (ne glede na to, pod katerim predsednikom) pripomogla k manj varni Zemlji. Po drugi svetovni vojni ni zmagala niti v eni vojni in nikoli ni odgovarjala na obtožbe o kršenju človekovih pravic. Film opozarja, da imamo na razpolago vse podatke in vse potrebne informacije, da se otresemo dvomov in pretrgamo naracijo, ki nam jo vsiljujejo drugi.

»Vedno me je tako zanimalo, zakaj nihče ni združil tega gradiva – pa ne le izpustov, temveč celotnosti te ogromne teme, saj ne gre le za izpuste. Gre za prav vse. Vsaka baza je zgodba ne le o onesnaževanju, ki ga je pustila za sabo, temveč o še danes trajajočem onesnaževanju z valovi militarizacije. Zelo me je razburilo, da to ni postalo osrednja tema in da ni bilo vključeno v narative osrednjega okoljevarstva,« je še dejala Abby Martin.

Zgodba militarizacije je pričevanje o novem imperializmu, o zamolčevanju in zanikanju škode, ki jo povzročajo, ter o kršenju mednarodnih pravil.

Tolikšne žeje po gorivu in po širitvi lastne nadoblasti ne bo lahko omejiti, saj je v to mrežo vpletenih preveč interesov. Zato Abby Martin poudarja:

»Mislim, da je ključ tukaj prav dejanska infrastruktura prevlade fosilnih goriv in tista ciklična potreba po pridobivanju naravnih virov za plenjenje in ropanje, za črpanje zadnjih ostankov zemeljskega plina in nafte, da bi se upravičilo hranjenje arzenala. Da bi nahranili naftnega zmaja, je treba nenehno rasti in se širiti – samo zato, da bi ga nahranili.«

Vojne so torej dvojna grozota: za človeka in za človeštvo. Interesi bombardiranega mesta, ki upa na novo življenje, so vezani tudi na cementno industrijo, ki je, kot vemo, v fazi proizvodnje zelo škodljiva. Študija iz leta 2024 je ocenila, da bi obnova porušene infrastrukture v Gazi sprostila med 46,8 in 60 milijoni ton ekvivalenta CO₂ – več, kot znašajo letni izpusti 135 držav.

Dodal bi še to: miselno energijo, ki jo eni zapravljajo za teorije zarote, drugi pa za retoriko oborožene svobode, bi bilo mogoče vložiti v podatke, ki so nam na voljo – in jih vnesti v nove politične diskurze.

Zadnjo besedo o tem, zakaj bi si bilo treba film ogledati, prepuščam avtorici:

»Vse spodbujam, da s tem filmom dosežete vse svoje znance, ki jih je še mogoče doseči. To je neverjetno orodje v arzenalu za aktiviranje, motiviranje in spodbujanje ljudi, da postanejo protiimperialistični ter nam dajo borbeno možnost proti parazitom, ki nas brez sramu ropajo.«