Bojkot trgovin se nadaljuje: Takšen je vpliv na gospodarstvo

Bojkot trgovin se nadaljuje: Takšen je vpliv na gospodarstvo

Bojkot hrvaških trgovin, ki ga je sprožila platforma “Halo, inšpektor”, se nadaljuje in še naprej vpliva na trgovinsko dejavnost na Hrvaškem. Aktivisti pozivajo državljane, naj se vzdržijo ne le nakupov v trgovinah, temveč tudi plačilnega prometa, gostinskih storitev, nastanitev, prevozov in dostave. Kljub temu pa najnovejši podatki Hrvaške davčne uprave kažejo, da se je današnji bojkot odrazil nekoliko manj izrazito kot pred tednom dni.

Po poročanju HRT je davčna uprava objavila podatke o izdaji računov v trgovinah do 15. ure. Ti kažejo, da je bilo skupno število fiskaliziranih računov danes za 15 odstotkov višje kot pretekli petek, ko je platforma prvič pozvala k bojkotu. Vendar pa je v primerjavi z običajnim petkom, 17. januarja, prodaja upadla za 42 odstotkov. Skupni promet po vseh dejavnostih je bil danes do 15. ure za 11 odstotkov višji kot pretekli petek, a za 23 odstotkov nižji kot dan prej.

Hrvaška davčna uprava je sporočila:  “V petek, 31. januarja 2025, od 00.00 do 15.00, je bilo skupno število fiskaliziranih računov 3.576.698, znesek računov pa 54.420.755,02 evra. V petek, 24. januarja 2025, je bilo v enakem obdobju izdanih 3.221.643 računov v skupni vrednosti 49.191.043,01 evrov. Medtem ko je v petek, 17. januarja 2025, ob enaki uri bilo fiskaliziranih 4.544.994 računov, skupni znesek pa je znašal 70.903.098,92 evra.”

Maloprodaja in vpliv bojkota

Podobni trendi so bili zabeleženi tudi v sektorju maloprodaje. Po poročanju HRT podatki za dejavnost G-47 – trgovina na drobno, razen z motornimi vozili, kažejo: “V petek, 31. januarja 2025, od 00.00 do 15.00, je bilo skupno fiskaliziranih računov 1.581.005, skupni znesek pa je znašal 20.009.818,61 evra. Teden dni prej, 24. januarja, je bilo v istem obdobju izdanih 1.336.680 računov, skupno v vrednosti 17.379.990,37 evra, me dtem ko je 17. januarja 2025 bilo izdanih 2.306.785 računov, znesek pa je dosegel 34.352.545,27 evra.”

Hrvaški gospodarski minister Ante Šušnjar je po seji vlade znova poudaril pomen nadzora nad cenami in pozval trgovce, naj oblikujejo cene nižje od določenih vladnih omejitev. “To je tudi najvišja možna maloprodajna cena, po kateri se ti izdelki lahko dajejo v promet, in pozivam vse trgovce, da te cene ostanejo nižje od cen, določenih na tem seznamu,” je dejal minister.

Gospodarski vidik bojkota

Po poročanju HRT so o problematiki bojkotov in cenovnih politik spregovorili tudi predstavniki gospodarstva. Predsednica uprave Podravke Martina Dalić je opozorila, da proizvajalci hrane nimajo prevladujočega vpliva na maloprodajne cene. “Menim, da bi s kombiniranjem različnih ukrepov, ki bi se lahko sprožili ne le na ravni vlade, ampak tudi z mednarodnim sodelovanjem, dosegli boljši nadzor nad cenami,” je dejala.

Tudi predsednik uprave Fortenova Group Fabris Peruško je izpostavil različne regulatorne ovire, ki vplivajo na cene v maloprodaji. “Javnost se osredotoča na izdelke, ki so pri nas dražji kot v drugih državah EU, nihče pa ne govori o izdelkih, ki so pri nas cenejši,” je dejal Peruško. Poudaril je, da je skupina Fortenova poleg vladnih ukrepov predstavila dodaten paket 250 izdelkov, katerih cene bodo zamrznjene do 1. junija.

Seja Gospodarsko-socialnega sveta

Po poročanju HRT se je vprašanje bojkota trgovin obravnavalo tudi na seji Gospodarsko-socialnega sveta (GSV). Minister Marin Piletić je dejal, da vlada pričakuje, da bo inflacija z omejevanjem cen padla pod 3 odstotke. Predsednica sindikata Sanja Šprem je bojkot ocenila kot sredstvo ozaveščanja, a izrazila dvom o njegovi dolgoročni učinkovitosti. Po drugi strani je Ivan Mišetić iz Hrvaškega združenja delodajalcev (HUP) napovedal povečan nadzor nad razpoložljivostjo izdelkov z omejenimi cenami v trgovinah.

Hrvaška vlada je medtem predstavila seznam izdelkov z najvišjimi dovoljenimi cenami, ki vključujejo osnovna živila, kot so sončnično olje, mleko, sladkor, moka, mesni izdelki in številni drugi prehrambni proizvodi. Najvišja dovoljena cena za kilogram dolgozrnatega riža je 2,29 evra, 500 gramov špagetov stane do 1,09 evra, 10 svežih jajc razreda M iz reje v kletkah pa do 2,45 evra. Med drugimi izdelki so na seznamu tudi pšenični kruh, mlečna čokolada in svež zelenjavni pridelki.

Portal24; Foto: Freepik

Objava Bojkot trgovin se nadaljuje: Takšen je vpliv na gospodarstvo je bila najprej objavljena na Portal24.