Bojana Robinson. V predstavi Peekaboo raziskujem prostore, ki so pogosto skriti za rjuhami in vsakodnevnimi opravili!

Izhodišče za predstavo Peekaboo sem našla v knjigi Men Explain Things to Me Rebecce Solnit, v kateri avtorica piše tudi o delu umetnice Anne Terese Fernández. Podoba ženske, ki obeša perilo, ki opravlja vsakdanje gospodinjsko delo, njeno telo pa se v gibanju, skrito za belo rjuho, hkrati razkriva in izginja. Je prisotna, a obenem izbrisana. Ta podoba je postala izhodišče za koreografsko raziskovanje. Zanimalo me je, kako lahko skozi telo in gib naselim podobe žensk iz osebnega in kolektivnega spomina – podobe, ki jih nosim v sebi, pogosto ne da bi se jih zavedala.
V predstavi Peekaboo raziskujem prostore, ki so pogosto skriti za rjuhami in vsakodnevnimi opravili. Za vsem tistim delom, ki ostaja nevidno, samoumevno in nevrednoteno, obstaja bogat svet spominov, želja in zgodb. Zanimalo me je, kaj se zgodi, ko te prostore postavimo v ospredje. Kako jih lahko telo ponovno naseli, obudi in preoblikuje?
Pri tem me zanima tudi položaj umetnice. Še posebej v polju sodobnega plesa je njeno delo lahko spregledano, manj vrednoteno ali nevidno. Med nevidnim gospodinjskim delom, skrbjo in umetniškim ustvarjanjem prepoznavam določene vzporednice: ponavljanje, vztrajanje, čas, ki ga zahteva proces, in delo, katerega vrednost ni vedno takoj vidna. Ta povezava ni naključna.
Peekaboo se zato giblje med vidnim in nevidnim, med razkrivanjem in skrivanjem, med prisotnostjo in izbrisom. Ne želi ponuditi enoznačnih odgovorov, temveč ustvariti prostor za asociacije, spomin in občutenje. Pri nastajanju predstave so me spremljali umetniški in teoretski glasovi Rebecce Solnit, Anne Terese Fernández, Virginie Woolf, Anne Mendiete in Silvie Federici. Njihova dela so postala pomembne referenčne točke pri raziskovanju telesa, spomina, dela, nevidnosti in reprezentacije žensk. (razmišlja v svoji novi predstavi Peekaboo plesalka, koreografinja in pedagoginja Bojana Robinson. Premiera se bo zgodila v petek, 9. oktobra, ponovitev v soboto, 10. oktobra v dvorani Duše Počkaj v Cankarjevem domu.

(foto: Matt Robinson)

Že to nedeljo, 4. oktobra od 10.00 do 12.00 pa bo Bojana vodila plesno delavnico Peekaboo v isti dvorani. Plesno-gibalna delavnica odpira vpogled v umetniško prakso in metodologije dela, uporabljene v predstavi Peekaboo. Bojana nadaljuje raziskovanje strategij uprizarjanja in odkrivanja različnih performativnih mehanizmov za naslavljanje vprašanj iz intimnega korpusa v javno sfero. Delavnica se začne z uglaševanjem telesa v različnih gibalnih dogodkih, s poudarkom na zaznavanju telesa kot celote. Nadaljuje se z vstopom v način delovanja, ki omogoča svobodno izražanje naravne ustvarjalnosti, radovednosti in igrivosti. Raziskovali bomo načine improvizacije in instantne kompozicije, ki vključujejo povezovanje ter odnos do arhitekture: lastnega telesa, drugih teles in prostora. Delavnica je brezplačna in primerna za vse z dobrim plesnim predznanjem. Obvezne prijave sprejemajo na e-naslovu info@institute01.org. Še nekaj infota o Bojani povzetega s strani Cankarjevega doma. Bojana Robinson je koreografinja, plesalka in performerka, ki ustvarja v plesu, performansu in gledališču. Leta 2005 je diplomirala na Akademiji za ples v Salzburgu (SEAD) in končala Erasmusov program Dance as integrated in society and humanity (SEAD in SNDO). Avtorske predstave iz zadnjih let, Oh, how very ordinary (soavtorica Katja Legin), Mašina in Galebi odletijo zgodaj (soavtor Gyula Cserepes), so gostovale na festivalih Mladi levi, Krušče, Desire Central Station Festival, Gibanica, Kondenz festival, Sarajevo Theatre Showcase, Tanz Platz Novi Sad, Port of Dance festival, Vmesni prostori festival – Kultivarnica in Platforma sodobnega plesa v Mariboru. Redno sodeluje s koreografinjami Andrejo Rauch Podrzavnik, Matejo Bučar in Snježano Premuš. Kot koreografinja in svetovalka za gib je sodelovala v več kot tridesetih dramskih predstavah za odrasle in otroke v gledališčih v Srbiji in Sloveniji ter pri celovečernem filmu Ničije dete Vuka Ršumovića.)