Bo zima 2026/27 spet razočarala? Prve napovedi že razkrivajo, kaj nas čaka

Zelo močan El Niño bo v prihodnjih mesecih spreminjal vremenske vzorce po svetu. Prve sezonske projekcije za Evropo nakazujejo milejše razmere in skromnejše sneženje, vendar je za natančno napoved slovenske zime še prezgodaj.

LJUBLJANA – Ljubitelji zasneženih praznikov nad prvimi izračuni ne bodo navdušeni. Trenutni modeli se nagibajo k nadpovprečno toplim razmeram, zaradi katerih bi lahko v nižinah večkrat deževalo kot snežilo. Boljše možnosti za obstojnejšo belo odejo se kažejo predvsem v visokogorju.

El Niño bi lahko dosegel zgodovinsko moč

V tropskem Tihem oceanu se krepi El Niño. Ta nastane ob izrazitem segrevanju osrednjega in vzhodnega dela oceana ter vpliva na vetrove, zračni tlak in razporeditev padavin po svetu. Ameriški center NOAA ocenjuje, da obstaja več kot 90-odstotna verjetnost, da bo pojav jeseni in pozimi 2026/27 dosegel zelo veliko moč. Za obdobje od oktobra do decembra napoveduje tudi 69-odstotno možnost, da bo presegel primerljive dogodke, zabeležene po letu 1950.

Julija je bila temperatura površine morja v ključnem območju Niño 3.4 približno dve stopinji nad povprečjem. Še izrazitejše odstopanje so zaznali pod gladino, kjer je bila voda ponekod za več kot osem stopinj toplejša od običajne. Večina analiziranih modelov pričakuje nadaljnjo krepitev do konca leta, nato pa postopno slabenje v prvi polovici leta 2027.

El Niño najmočneje in najbolj predvidljivo vpliva na vreme v bližini Tihega oceana ter nad Severno Ameriko. Evropa je bolj oddaljena, zato je povezava precej manj neposredna. Na razmere pri nas bodo vplivali tudi položaj polarnega vrtinca, dogajanje nad severnim Atlantikom ter razporeditev območij visokega in nizkega zračnega tlaka. Že manjši premik zračnih tokov lahko odloči, ali bo Slovenijo dosegel topel jugozahodnik ali mrzel zrak s severa.

Copernicus opozarja, da je napovedna zanesljivost sezonskih modelov nad Evropo nižja kot v tropskih območjih. Trenutno je jasnejši predvsem signal višjih temperatur, medtem ko je razporeditev padavin precej bolj negotova.

Sneg bi lahko v nižine prišel pozneje

Prvi dolgoročni izračuni nakazujejo okrepljene zahodne in jugozahodne zračne tokove. Ti v večji del Evrope pogosto prinašajo vlažen, vendar razmeroma topel atlantski zrak. Če bi se takšen vzorec uresničil, bi bil začetek snežne sezone počasnejši. Po nižinah bi padavine pogosteje prihajale v obliki dežja, meja sneženja pa bi se lahko večkrat pomaknila visoko. To ne pomeni, da bo november zagotovo minil brez snežink ali da bo vsa zima zelena. Sezonske projekcije prikazujejo povprečne razmere v daljšem obdobju, zato ne izključujejo posameznih snežnih epizod.

Smučišča bodo pogledovala proti termometrom

Več naravnega snega se za zdaj nakazuje na severu in severovzhodu Evrope ter v najvišjih predelih Alp. Portal Severe Weather Europe ocenjuje, da bodo imele boljše možnosti predvsem alpske lege nad približno 1800 oziroma 2000 metri. Nižje ležeča smučišča bi bila ob toplejšem vremenu bolj odvisna od tehničnega zasneževanja. Tudi to je mogoče le ob dovolj nizkih temperaturah, zato količina padavin ne bo edini odločilni dejavnik. Za posamezna slovenska smučišča iz zdajšnjih modelov še ni mogoče pripraviti zanesljive ocene. Razlike so lahko velike že med kraji, ki so med seboj oddaljeni le nekaj deset kilometrov.

Božična napoved bo znana šele veliko pozneje

Napoved, ali bo božič bel, septembra ni mogoča. Sezonski modeli ne povedo, kakšno bo vreme 25. decembra, temveč le, ali je v večmesečnem povprečju verjetnejše toplejše, hladnejše, bolj suho ali bolj mokro obdobje. Jasnejša slika se bo oblikovala pozno jeseni. Tudi takrat bo mogoče govoriti predvsem o splošnem značaju zime, natančne napovedi sneženja pa bodo zanesljive šele nekaj dni pred dogodkom.

Viri: NOAA Climate Prediction Center, IRI Columbia University, Copernicus Climate Change Service, Severe Weather Europe

Napisal: K. J.

<p>The post Bo zima 2026/27 spet razočarala? Prve napovedi že razkrivajo, kaj nas čaka first appeared on NaDlani.si.</p>