Bo ustavno sodišče dobilo zaušnico ESČP pri ugrabitvi RTV?

Nekdanji predsednik Programskega sveta RTV Slovenija dr. Peter Gregorčič je na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) vložil pritožbo zaradi predčasnega prenehanja mandata ob spremembi zakona o RTV Slovenija.

Pritožbo je pripravil ustavni pravnik dr. Matej Avbelj, v njej pa izpostavljata pet kršitev Evropske konvencije o človekovih pravicah. Med drugim ustavnemu sodišču očitata, da Gregorčiču ni zagotovilo učinkovitega sodnega varstva in da je o zadevi odločalo nerazumno dolgo. Na Evropsko sodišče za človekove pravice je Gregorčič vložil pritožbo, potem ko je slovensko ustavno sodišče julija letos sprejelo končno odločitev o ustavnosti zakonskih sprememb, s katerimi so predčasno prenehali mandati dotedanjih članov organov upravljanja, vodenja in nadzora RTV Slovenija.

Glavni del pritožbe je, da Gregorčiču ni bilo zagotovljeno učinkovito sodno varstvo. Njegov štiriletni mandat člana in predsednika Programskega sveta RTV Slovenija je namreč predčasno prenehal neposredno na podlagi zakona, brez individualne odločbe. Čeprav je ustavno sodišče presojalo ustavnost zakonske ureditve, naj ne bi preverilo, če so obstajali konkretni razlogi za predčasno prenehanje Gregorčičevega mandata.

Predolgo odločanje in neenakopravna obravnava?

Gregorčič in Avbelj v pritožbi opozarjata tudi na dolgotrajnost postopka. Čeprav je ustavno sodišče zadevo označilo za absolutno prednostno, je o njej odločalo skoraj tri leta in sedem mesecev. Končno odločitev je sprejelo šele po izteku Gregorčičevega mandata, ko po njunem mnenju učinkovito varstvo njegovih pravic ni bilo več mogoče. Nadalje, pritožba očita tudi to, da ni bilo izvedene javne obravnave in da je bila obravnava domnevno neenaka. Javno obravnavo sta zahtevali tako vlada kot stran pobudnikov, vendar je ustavno sodišče ni izvedlo in po navedbah pritožnikov svoje odločitve tudi ni obrazložilo. Pri tem se sklicujeta na odklonilno ločeno mnenje ustavnega sodnika Marka Starmana, ki je opozoril na uporabo različnih meril pri presoji dejanskih navedb udeležencev postopka.

Foto: Bobo

Pritožba ustavnemu sodišču očita še, da ni odgovorilo na nekatera ključna pravna vprašanja, med drugim na predlog za predložitev vprašanj Sodišču Evropske unije. Kot dodatno kršitev navaja odsotnost učinkovitega pravnega sredstva zaradi predolgega ustavnosodnega postopka.

Prednostna obravnava na Sodišču za človekove pravice

Gregorčič in Avbelj sta Evropskemu sodišču za človekove pravice (ESČP)  predlagala prednostno obravnavo pritožbe, saj menita, da primer odpira pomembna vprašanja, ki presegajo slovenski politični prostor. Eno ključnih vprašanj je, ali evropska jamstva pred samovoljnim predčasnim odvzemom mandatov veljajo tudi za vodstvene in nadzorne organe neodvisnih javnih institucij, kakršna je RTV Slovenija. Pri tem se sklicujeta na sodbi ESČP v zadevah Baka proti Madžarski in Grzęda proti Poljski, ki obravnavata varovanje mandatov pred posegi oblasti.

Slika je simbolična (Foto: BOBO)

Drugo pomembno vprašanje je obseg sodnega varstva v primerih, ko zakonodajalec z zakonsko spremembo predčasno razreši celotno vodstvo javnega medija. Po njunem mnenju takšni posegi ne zadevajo zgolj pravic posameznikov, temveč lahko vplivajo tudi na institucionalno neodvisnost javne radiotelevizije. Zato predlagata, naj ESČP pri odločanju poleg pravice do poštenega sojenja upošteva tudi pravico do svobode izražanja in evropska pravila o zaščiti javnih medijev pred političnimi vplivi.

Bo večletni spor končno dobil pravni epilog?

Zadeva naj bi bila aktualna tudi zaradi novega predloga zakonskih sprememb, ki ga je ministrstvo za kulturo pripravilo avgusta letos. Ta naj bi ponovno predvideval predčasno prenehanje mandatov članov organov upravljanja, vodenja in nadzora RTV Slovenija neposredno na podlagi zakona. Gregorčič in Avbelj menita, da bi odločitev ESČP lahko pomembno vplivala na prihodnje podobne primere in postavila jasnejše meje zakonodajnim posegom v neodvisne javne institucije.

Ob tem sta kritična do ravnanja ustavnega sodišča, ki je po njunem mnenju zamudilo priložnost, da dolgoletni politični spor o upravljanju RTV Slovenija razreši predvsem na pravni ravni. “Zdi se, da se je Ustavno sodišče namesto presoje, kaj je pravno dopustno, raje pustilo instrumentalizirati za boj med ‘našimi’ in ‘vašimi’,” sta zapisala v skupnem sporočilu za javnost.

Kljub ostrim kritikam poudarjata, da vložitev pritožbe ne pomeni politične nezaupnice ustavnemu sodišču, temveč uporabo razpoložljivega pravnega sredstva. Če bo ESČP ugotovilo kršitve, bi lahko njegova odločitev po njunem prepričanju pomembno prispevala k razvoju evropske sodne prakse. Če bo presodilo, da kršitev ni bilo, pa sta pripravljena sprejeti tudi takšen izid. Kot poudarjata, želita s pritožbo doseči predvsem dokončno pravno razjasnitev vprašanj, ki že skoraj štiri leta zaznamujejo razpravo o upravljanju in neodvisnosti RTV Slovenija.

‼️Sporočilo za javnost ob pošiljanju pritožbe na #ESČP v zadevi @RTV_Slovenija
👇👇👇 https://t.co/ykWEsIyBL5

— Peter Gregorčič (@PeterGregorcic) October 21, 2026

C. R.