.png)
3 hours ago
8
ARTICLE AD
Ukrajina bi se lahko v okviru mirovnega načrta, ki ga podpirajo evropske prestolnice, strinjala s prekinitvijo ognja in zamrznitvijo frontnih linij na trenutnih položajih, kar bi Rusiji omogočilo ohranitev nadzora nad že zasedenimi območji v Luhansku, Donecku, Zaporožju, Hersonu in na Krimu.
Predsednik Volodimir Zelenski je evropskim voditeljem sporočil, naj zavrnejo vsak predlog ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki vključuje odpoved dodatnemu ozemlju, vendar je nakazal možnost, da bi Rusiji dovolili obdržati del že okupiranega ozemlja, poroča časnik The Telegraph. Takšen korak prihaja v času priprav na petkovo srečanje med Trumpom in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom na Aljaski.
V Kijevu in evropskih prestolnicah se krepijo skrbi, da bi se Trump in Putin lahko pogajala o koncu vojne brez sodelovanja ukrajinskega vodstva. „Načrt lahko obravnava le trenutne položaje, ki jih imajo vojske,“ je dejal eden od zahodnih uradnikov, ki je opisal intenzivno diplomatsko dejavnost med Kijevom in njegovimi zavezniki.
Poljski premier Donald Tusk je ob tem poudaril, da so ameriški predstavniki zagotovili posvetovanja z evropskimi voditelji pred neposrednimi pogovori. Evropske skrbi so usmerjene v domnevni mirovni načrt, ki ga podpira Moskva in bi zamrznil frontne linije ob pogoju, da se Ukrajina umakne iz še nadzorovanih delov Donecka in Luganska.
Po ocenah evropskih diplomatov se vojni cilji Kremlja niso spremenili – Moskva naj bi še vedno stremela k strmoglavljenju prozahodne vlade v Kijevu, blokadi članstva v Natu in demilitarizaciji Ukrajine, izhaja iz poročila Inštituta za preučevanje vojne.
Rdeče črte in pogoji Kijeva
Ukrajina je pripravljena razmisliti o odstopu dela ozemlja, a le ob močnih varnostnih jamstvih, ki bi vključevala nadaljnjo dobavo orožja in jasen načrt za vstop v Nato. Evropske prestolnice podpirajo vizijo Kijeva ter želijo prepričati Trumpa, da za enotno „rdečo črto“ Ukrajine in Evrope, ki zavrača popuščanje ozemlja pod nadzorom Kijeva, stoji celotna diplomatska teža.
„Evropejci zdaj razumejo svojo vlogo v podpori Ukrajini v smislu diplomatskih pogajanj,“ je dejal zahodni uradnik. Tusk je dodal: „Za Poljsko in naše partnerje je jasno, da državnih meja ni mogoče spreminjati s silo. Ruska vojna z Ukrajino ne sme koristiti agresorju.“
Trump: Možna izmenjava ozemlja
Ameriški predsednik je novinarjem napovedal, da bo na srečanju s Putinom poskušal doseči delno vračanje zasedenih območij Ukrajini. „Prišlo bo do neke izmenjave, do nekaterih sprememb v državi,“ je dejal Trump. „Rusija je okupirala velik del Ukrajine. Poskušali bomo del tega ozemlja vrniti Ukrajini.“
Petkov sestanek je opisal kot „rezonatorsko desko“ za spodbujanje konca vojne. „Imeli bomo sestanek z Vladimirjem Putinom in na koncu tega sestanka, verjetno v prvih dveh minutah, bom natančno vedel, ali je mogoče skleniti dogovor, ker to počnem. Sklepam dogovore,“ je dejal Trump.
Težke odločitve in pravne ovire
Evropski uradniki ocenjujejo, da ima Zelenski še manevrski prostor za prepričanje javnosti, čeprav bi morebitno predajo ozemlja Moskvi številni volivci sprejeli kot visoko ceno za konec vojne. Odstop ozemlja pa bi lahko preprečila ukrajinska ustava, ki zahteva nacionalni referendum.
Generalni sekretar Nata Mark Rutte je izpostavil, da je „izziv, kako ravnati z dejanskim stanjem, da Rusi trenutno držijo ukrajinsko ozemlje“. Ob tem je poudaril, da „čeprav dejansko stanje obstaja, ga nikoli ne moremo sprejeti v pravnem, de iure smislu“.
Rusija trenutno nadzoruje približno 20 odstotkov ukrajinskega ozemlja v okviru mednarodno priznanih meja iz leta 1991.
Foto: Pexels
Morda vas zanima tudi
Objava Bo Ukrajina pristala na delno predajo ozemlja v zameno za premirje? je bila najprej objavljena na Portal24.
English (US)