Bo Trump kmalu zadal nov udarec Putinu?

ZDA naj bi bile vse bližje sprejetju zgodovinskih sankcij zoper Rusijo. Obe strani kongresa namreč delata na “nadstrankarskem” zakonu, ki bi uvedel sankcije zoper vsako državo, ki še vedno posluje z Rusijo, s končnim ciljem, da Putin ponovno sede za pogajalsko mizo in pristane na premirje v Ukrajini.

“Kot veste, je bil moj predlog, da se vsaki državi, ki posluje z Rusijo, uvedejo zelo stroge sankcije. Lahko bi dodali tudi Iran,” trdi Donald Trump.

Za zakonom, ki je ugledal luč javnosti že spomladi letošnjega leta, prvenstveno stojita Lindsay Graham iz Republikanske stranke in demokrat Richard Blumenthal. Zakon predvideva 500-odstotne carine na uvoz iz držav, ki kupujejo rusko nafto, zemeljski plin ali uran, poroča Jutarnji list. Zaenkrat ima podporo med 80 in 100 senatorji. Trump je bil pripravljen zakon že sprejeti, a se je nato poleti srečal s Putinom na Aljaski, nakar je ameriški senat prekinil obravnavo predloga zakona. Ta je čakal na srečanje Putin-Trump v Budimpešti, ki pa je padlo v vodo. Do srečanja ni prišlo zaradi ruske nepopustljivosti pri mirovnih pogajanjih, verjetno pa tudi zaradi logističnih preprek pri srečanju.

Nato je sledila nova eskalacija sankcij. Ameriško finančno ministrstvo je objavilo paket sankcij za dve največji ruski energetski družbi, Lukoil in Rosneft. Sankcije so vsaj delno uspešne, poročajo mednarodni mediji, saj cena ruske surove nafte pada, to pa ustvarja pritisk na ruski državni proračun, ki je življenjsko odvisen od izvoza omenjenega energenta. Usoda sankcioniranega premoženja po drugi strani ostaja nejasna, poroča Jutarnji list.

Bencinski servis ruskega naftnoplinskega podjetja Lukoil. Rusko gospodarstvo se ohlaja tudi zaradi nižjih prihodkov od nafte (Foto: epa)

Evropske odvisnice od nafte

Naslednji korak Trumpove administracije naj bi bil povsem prekiniti odvisnost evropskih držav od uvoza ruskih energentov. Ruski mediji medtem poročajo, da je ruski izvoz nafte po morju padel na najnižjo raven v treh mesecih. V tem času pa poteka “nujno prestrukturiranje dobavnih verig”. Ruski analitiki med vztrajno rastočimi stroški prevoza napovedujejo, da se bo izvoz do konca tega meseca opomogel.

V kako hudih težavah so se znašli ruski izvozniki in s tem državni proračun, priča podatek, da so oktobra ruski prihodki od nafte in plina padli za skoraj 27 odstotkov. Znašali so 888,6 milijarde rubljev, lani oktobra pa 1,2 bilijona rubljev. Zmanjšana naročila je opaziti iz Kitajske, ki velja za najtesnejšo rusko zaveznico, pa tudi iz Indije, ki sicer skuša igrati neodvisno vlogo v geopolitični tekmi. Zmanjšana naročila prihajajo tudi iz Turčije. Omenjene države so sicer največje uvoznice ruske nafte.

Hud udarec, a verjetno ne usoden

Medtem pa analitiki opozarjajo, da je kljub jasnemu učinkovanju sankcij še prezgodaj govoriti o sistemski krizi v ruski naftni industriji. Tako Indija kot Kitajska bosta verjetno še naprej kupovali rusko nafto, predvsem zaradi pomanjkanja alternativ. Popolna in prehitra izključitev ruske nafte iz mednarodnih trgov pa bi lahko konec koncev povzročila eksplozijo cene nafte, kar bi škodovalo tudi Združenim državam.

Ž. K.