Bo Slovenija plačala visoko ceno za napačne odločitve v času vojne na Bližnjem vzhodu?

V začetku marca 2026, ko vojna med ZDA, Izraelom in Iranom že povzroča globalni energetski kaos in blokado Hormuške ožine, se Slovenija sooča z neizogibnimi posledicami. Ta konflikt, ki je privedel do skoka cen nafte za 7–14 % in plina za 25–48 %, ni le oddaljena kriza, temveč neposredna grožnja našemu gospodarstvu, energetski varnosti in socialni stabilnosti. Trenutna leva vlada pod vodstvom Roberta Goloba in zunanje ministrice Tanje Fajon, ki je obsodila napade ZDA in Izraela kot “nesprejemljive kršitve mednarodnega prava” in pozvala k deeskalaciji, tvega, da bo s svojimi politikami še poslabšala položaj Slovenije. Namesto da bi okrepila zavezništva z ZDA in NATO, vlada sili v pro-palestinsko držo, ki nas oddaljuje od ključnih partnerjev, medtem ko njena energetska politika, osredotočena na zeleni prehod brez zadostnih rezerv, povečuje našo ranljivost pred energetskimi šoki. Ta pristop ni le naiven; je nevaren in bi lahko privedel do dolgotrajne krize, če se vojna podaljša. 

Dolgoročni energetski in gospodarski armagedon: Leta višjih cen in recesije

Če se vojna podaljša na mesece ali leta, bo blokada Hormuške ožine postala trajna katastrofa. Ta ožina je ključ za 20 % svetovne nafte in petino LNG, in njena zaprtost bo potisnila cene nafte nad 100–150 dolarjev za sodček, kar bo sprožilo globalno stagflacijo – višjo inflacijo in nižjo rast. Za Slovenijo, ki uvaža več kot 90 % energije in je brez domačih rafinerij, to pomeni apokalipso: cene goriv bodo poskočile na 2 evra na liter, ogrevanje bo postalo luksuz, transport pa bo paraliziran. Inflacija bo narasla za 0,5–1 %, BDP pa bo padel za 0,1–0,4 %, kar bo prizadelo naše izvozno gospodarstvo – kemijo, kovinarstvo in turizem bodo uničili višji stroški.

Evropa, vključno s Slovenijo, bo najbolj izpostavljena: IMF opozarja, da bo dolgotrajna kriza znižala rast in povečala inflacijo, saj smo odvisni od uvoza iz Zaliva. V letih, ki sledijo, bomo videli verižno reakcijo: podjetja bodo zapirala vrata, brezposelnost bo narasla na 10–15 %, banke pa bodo propadale pod dolgom. Politiki bodo morali sprejeti boleče reforme – subvencije za energijo, a to bo obremenilo proračun in povečalo dolg. Brez odločne vlade, ki bo vlagala v obnovljive vire in diverzifikacijo uvozov, bomo obsojeni na revščino, ki bo trajala generacije.

Energetska politika: Odvisnost od uvoza in zeleni idealizem, ki nas stane milijarde

Leva vlada je v zadnjih letih poudarjala zeleni prehod, vendar brez realne strategije za zmanjšanje odvisnosti od uvoza fosilnih goriv, ki predstavlja več kot 90 % naše energetske oskrbe. Kritiki opozarjajo, da je vlada pod vplivom energetskega lobija ogrožala naravo in ni zagotovila zadostnih rezerv, kar nas zdaj izpostavlja blokadi Hormuške ožine. Namesto da bi investirala v domače vire ali diverzifikacijo, je vlada uvedla ukrepe, kot je regulacija cen goriv in elektrike, ki so sicer začasno blažili podražitve, vendar so privedli do proračunskih lukenj in kritik opozicije, da so ekonomsko nepalatabilni.

Še hujše je, da je vlada umaknila nakup vojaške opreme, da bi financirala energetske ukrepe, kar je oslabilo naše obrambne sposobnosti v času naraščajočih geopolitičnih napetosti. Potrošniki so že vložili kolektivne tožbe proti državnemu energetskemu gigantu GEN-I zaradi nezakonitih podražitev med krizo 2021–2023, kar kaže na sistemsko neuspešnost leve energetske politike. Če se vojna podaljša, nas čaka hiperinflacija, racioniranje energije in industrijski zastoj – vse zaradi pomanjkanja pragmatičnega pristopa, ki bi prioritetiziral energetsko neodvisnost namesto idealističnih zelenih ciljev.

Zunanja politika: Pro-palestinska drža, ki nas izolira od zaveznikov

Vlada je aktivno obsodila ZDA in Izrael, medtem ko je hkrati kritizirala iranske povračilne ukrepe, vendar je njena pro-palestinska orientacija – vključno s priznavanjem Palestine in embargo na orožje do Izraela – tvegana v času, ko potrebujemo močna zavezništva. Fajonova je na neformalni videokonferenci EU zunanjih ministrov pozvala k umiritvi in spoštovanju mednarodnega prava, vendar je ta drža že privedla do prepovedi potovanja za izraelske ministre in kritik, da Slovenija postaja prva EU država, ki se odmika od transatlantskega zavezništva.

Ta politika nas lahko osami: medtem ko arabski ministri hvalijo Slovenijo za vlogo v miru na Bližnjem vzhodu, tvegamo izgubo podpore ZDA in NATO, ki sta ključna za našo varnost. V času vojne bi lahko ta nevtralnost privedla do kibernetskih napadov ali terorističnih groženj iz iranskih proksijev, brez močne podpore zaveznikov. Kritiki opozarjajo, da leva vlada s tem spodbuja polarizacijo in oslabi našo geopolitično pozicijo.

Socialne in migrantske posledice: Kaos, ki ga leva politika ne more obvladati

Dolgotrajna vojna bo sprožila migrantske valove, ki bodo preplavili Slovenijo kot tranzitno državo. Vlada, ki je že zdaj kritizirana zaradi unilateralizma v socialnem dialogu, bo težko obvladala pritisk – brez enotnosti bo to okrepilo skrajno desnico in socialne nemire. Leva politika, osredotočena na humanitarne ukrepe brez strogega nadzora meja, bi lahko privedla do ponovitve krize iz 2015, kar bi dodatno obremenilo socialni sistem.

Leva vlada s svojimi idealističnimi politikami – zeleni prehod brez rezerve, kritika zaveznikov in pomanjkanje pragmatičnosti – tvega, da bo Slovenijo potisnila v dolgotrajno krizo. Potrebujemo vlado, ki bo prioritetizirala nacionalne interese, okrepila zavezništva in zagotovila energetsko neodvisnost. Brez tega nas čaka era revščine in nestabilnosti – opozorilo, ki ga ne smemo ignorirati. 

Portal os