ARTICLE AD BOX
Sodna veja oblasti me s svojimi odločitvami načeloma sploh ne preseneča več. To še posebej velja v primeru Zorana Jankovića in Janeza Janše. Prvi še nikoli ni bil obsojen, pa bi moral biti (primer farmacevtke in zamujeni roki tožilke), drugi pa je bil že večkrat obsojen, pa ne bi smel biti.
Tak primer je Patria, kjer so ga obsodili in poslali v zapor, Ustavno sodišče pa je zadevo razveljavilo in zapisalo, da so mu sodili za nekaj, kar ni kaznivo dejanje.
Toda, če sem nekoliko bolj natančen, sploh pa korekten do odločitev sodišč, moram reči, da me odločitve upravnih sodišč pa vendarle tu in tam pozitivno presenetijo. Tak primer je bil leta 2012, ko sem bil notranji minister, takrat pristojen tudi za tožilstvo. Dan pred mojim imenovanjem na mesto notranjega ministra je takratni generalni državni tožilec, v sodelovanju s takratnim pravosodnim ministrom Alešem Zalarjem, izpeljal imenovanje svojega državnega sekretarja Boštjana Škrleca na mesto generalnega sekretarja tožilstva. Seveda sem zahteval presojo upravnega sodišča. To je odločilo, da je Fišer zlorabil oblast in da je bilo imenovanje Škrleca na omenjeno mesto v nasprotju z zakonom.
Tudi aktualna odločitev upravnega sodišča v Ljubljani me je pozitivno presenetila. Naj vas spomnim. Pred letom in pol sta se na mesto generalnega direktorja policije prijavila do takratni v. d. generalnega direktorja policije Boštjan Lindav in favorit Roberta Goloba Senad Jusić. Mnogi so že takrat opozarjali, da Senad Jusić ne izpolnjuje zakonskega pogoja osmih let dela na vodstvenih delovnih mestih. Toda Uradniški svet je odločil, da Jusić izpolnjuje zakonske pogoje za imenovanje na mesto generalnega direktorja policije, torej tudi pogoj osmih let dela na vodstvenih delovnih mestih. A do njegovega imenovanja je kljub temu prišlo.
Na njegovo imenovanje se je pritožil Boštjan Lindav in trdil, da Jusić ne izpolnjuje pogoja osmih let dela na vodstvenih delovnih mestih. Upravno sodišče je o tem odločilo te dni. Odločitev pa je jasna. Jusić ni izpolnjeval pogoja osmih let dela na vodstvenih delovnih mestih. Sodišče pa ni problematiziralo samega imenovanja Jusića na mesto generalnega direktorja policije, torej ga vladi, zakonsko gledano, ni potrebno zamenjati, a vprašanje je, kako bi s tako hipoteko o neizpolnjevanju pogojev za imenovanje, lahko delo nadaljeval.
Tisto kar pa je pri tem najpomembnejše pa je to, da je notranji minister Boštjan Poklukar tako odločitev očitno pričakoval. Kako je do take informacije prišel ni čisto jasno. Jasno pa je, da se je že odločil, da bo ta problem rešil. To kar danes pišejo nekateri mediji, češ da Jusića čaka mesto policijskega atašeja v Črni gori, ne drži povsem, lahko pa je to rezervni scenarij Boštjana Poklukarja. Moji interni viri v policiji so že pred dnevi vedeli povedati, da naj bi prišlo med notranjim ministrom Poklukarjem in enim od dveh policijskih sindikatov do precej ostrega spora. Vzrok spora pa naj bi bil v tem, da je Poklukar pripravil spremembe Zakona o organiziranosti in delu v policiji in sindikatu določil izjemno kratek rok za pripombe. Toda to je stvar sindikata in Poklukarja, bistvo pa je v tem, da naj bi zakonske spremembe prinašale spremenjene pogoje za imenovanje generalnega direktorja policije. Če to drži, informacije pa so iz zelo zanesljivega vira, potem je krog sklenjen. Notranji minister je bil kot kaže v naprej obveščen kaka bo odločitev upravnega sodišča, zato je očitno pripravil take spremembe zakona, da bi Jusić pogoje za generalnega direktorja policije imel.
Vprašanje pa je, ali bo s trem zadovoljen Robert Golob. Njemu bi bila verjetno bolj blizu odločitev, da njegov lanski favorit za mesto generalnega direktorja policije Jusić odide z mesta generalnega direktorja policije, saj je Goloba pred mesecem kazensko ovadil. Golob bo v tem primeru gotovo vztrajal pri imenovanju novega šefa policije, ki bo preverjeno popolnoma lojalen le in samo njemu. Minister Poklukar pa bo javnost slavnostno obvestil, da je iskal prav takega kandidata za generalnega direktorja policije, čeprav ga bo izbral sam Robert Golob.
Avtor: dr. Vinko Gorenak
Prvotno objavljeno na dr. Vinko Gorenak